Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Generacija, ki šteje

10.09.2012 / CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Mladih doslej niso kaj dosti spraševali, kaj menijo o kakovosti življenja. Za geografa Univerze v Inomostu Larsa Kellerja je bil to zadosten razlog, da se je o tej temi začel pogovarjati z mladimi iz različnih alpskih regij in jo z njimi začel tudi poglobljeno raziskovati.
Image caption:
Lars Keller si želi, da bi odrasli prisluhnili, kako mladi vidijo svet in kako razmišljajo o njem. © Caroline Begle/CIPRA International
Gospod Keller, kako mladi vrednotijo kakovost življenja v Alpah?
Velika večina jih meni, da je kakovost življenja visoka ali zelo visoka, kar je že samo po sebi razveseljivo. Ko sem jih spraševal o kakovosti njihovega življenja, so to ocenili celo nekoliko višje, kot je splošna ocena kakovosti življenja v regiji. Mladi torej vidijo, da je položaj drugih ljudi verjetno težji kot njihov, kar je mogoče razumeti kot neposreden izraz solidarnosti.

Iz katerih razlogov pa ocenjujejo, da je kakovost življenja visoka?
Razlogi so sicer različni, a obstaja trend, ki se nakazuje tudi v drugih študijah o kakovosti življenja v Alpah: mladi se znajo v Alpah bolje poistovetiti s tradicionalnimi vrednotami kot njihovi vrstniki zunaj Alp. Zdi se, da so jim pomembne tradicionalne vrednote, denimo družina, prijatelji, socialna povezanost, delo v domačem kraju, tudi religija. Delovna skupina v okviru našega projekta "LIFE eQuality?" je, če navedem primer, za temo izbrala narečja in tudi tukaj lahko prepoznamo konservativen odnos. Mladim veliko pomeni poistovetenje z lastno domovino, s tem, kar jih obdaja.

Pa obstajajo razlike med državami ali tudi z Evropo?
Pri predstavnikih mlade generacije iz Tirolske, Južne Tirolske, Bavarske in Graubündna, ki so sodelovali v naših projektih, smo odkrili sorazmerno majhne razlike. Ko so oblikovali svojo "razglednico iz domovine", gre za metodo s področja družbenih ved, so vsi razen nekaj izjem narisali gore, sonce, oblake, morda še kakšen križ na vrhu gore, smučišče ali domačo hišo z vrtom. Le nekaj posameznikov je narisalo globus in ti so svojo "domovino" dojemali občutno širše. Upam si trditi, da bi mladi Berlinčani narisali povsem nekaj drugega.

S kakovostjo življenja v Alpah se ukvarjate že vrsto let. Kaj zbuja pozornost?
Presenetljivo je, da se v raziskave in študije vključujejo predvsem odrasli, med njimi tudi starejši. Pa ne, da ta skupina ne bi bila pomembna, a zakaj ne bi enkrat vprašali za mnenje tudi mladih? Pred seboj imajo daljše življenje in pomembno je, da se zavemo, kaj ta generacija, ki bo čez pet ali deset let odločala o usodi domače regije, misli in počne. Tu smo naleteli na vrzel.

Ali lahko pojasnite, za kakšno vrzel gre?
Moja razlaga je, da je verjetno občutno lažje in, kot se zdi, tudi bolj logično, če
se razgovor opravi z odraslimi. Način razgovora, kot ga uporabljamo pri odraslih, pri mladih ni uspešen. Upal pa bi si trditi, da tudi pri odraslih ni tako zelo uspešen, kot si to sami radi predstavljamo.

Kako naj bi torej vključevali mlade?
V vseh naših projektih, kot sta npr. "LIFE eQuality"? ali "LQ4U", si prizadevamo uresničiti idejo, da je treba sodelovanje z mladimi zastaviti dolgoročno. Poleg tega - in to je novost - se z raziskovanjem kakovosti življenja mladih ne ukvarjamo le odrasli, temveč to počnemo skupaj z mladimi. V tem vidimo pomembno dodano vrednost. Mladi se srečujejo z lastnimi vprašanji, s temami, ki so jim pomembne. Z njimi se ukvarjajo podrobneje in izsledki intervjujev, ki jih sami opravijo s svojimi vrstniki, so popolnoma nekaj drugega, kot bi bili takrat, ko vprašanja s precejšnjo distanco postavljam sam kot odrasla oseba.

Na kaj je treba biti pozoren pri delu z mladimi?
Mladim je treba dati predvsem čas in prostor za razmislek, razgovor. To je tisto, kar običajno manjka v šoli, kjer je vse bolj ali manj togo usmerjeno na učne ure, odmore in preizkuse znanja, vse je natančno strukturirano. Temu sicer ni mogoče popolnoma oporekati, posebnih uspehov pa na ta način ne bomo dosegli. Menim, da je prav visoko postavljene cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj v okoliščinah, ki prevladujejo v šolskih strukturah, zelo težko doseči oziroma jih sploh ni mogoče doseči.

Kako pomembni so digitalni mediji pri delu z mladimi?
Tu je moje mnenje deljeno. Pri naših projektih so ti pomembni toliko, kolikor mladi iz različnih regij na ta način ostajajo v medsebojnih stikih, ne smejo pa mediji postati sami sebi namen. Pomembno je vsebinsko delo in to lahko opravimo tudi s papirjem in svinčnikom ali tablo in kredo.

In čemu bi vi dali prednost - tabli in kredi?
V nekaterih primerih prav gotovo. Za organizacijo, kot je CIPRA, ali za večji raziskovalni projekt, pri katerem se dejavnosti odvijajo na velikih razdaljah, digitalne medije seveda potrebujemo. A kljub temu moramo biti previdni in si od tega ne smemo preveč obetati. Ne smemo tudi verjeti, da naj bi bili mladi informacijsko kompetentni oz. medijsko pismeni le zato, ker so mladi. Danes je v rabi tista znana fraza o digitalni generaciji - "digital natives". A kot smo se sami prepričali v naših projektih, so to prej "digital naives"(digitalni naivneži), saj npr. niso sposobni logično postaviti spletnega foruma. Poleg tega se je pri eni od naših anket izkazalo, da je Facebook za večino mladih sicer zelo pomemben, ni pa nujno, da je zaradi njega boljša tudi kakovost njihovega življenja, saj se zaradi pritiska skupine, neželene objave fotografij, mobinga itd. ta lahko celo poslabša. Mladim se taka ugotovitev zdi zelo zanimiva.

Kako je torej najlažje navezati stik z mladimi?
Najbolje v pogovoru z njimi. Ideja, da z mladimi navežemo stik prek mladih, se mi zdi tukaj bistvena. če poznamo mlade, ki so o nečem prepričani, potem pa sami nagovorijo svoje vrstnike, ima to prav gotovo večjo vrednost, kot če to naredim jaz. Seveda lahko tudi odrasli z mladimi govorimo "povsem običajno". Mladi so odprti za veliko stvari in kar hitro jasno povedo, ko jih nekaj ne zanima. Znajo sprejemati svoje odločitve.

Ali se je pogled družbe na mlade kaj spremenil?
Že od nekdaj je mnenje o mladih ljudeh slabo in tudi danes ni kaj bolj pozitivno. Sam mislim, da je to povsem zmotno, saj so mladi v primerjavi s prejšnjimi generacijami danes sposobni marsikatero stvar veliko bolje rešiti. Odrasli jih seveda izpostavljamo tudi številnim vplivom in prav vesel sem, da mi teh v mladosti ni bilo treba izkusiti.

Kako mlade pripraviti, da si bodo prizadevali za trajnostno družbo?
Jaz tega ne morem storiti, lahko jim le pomagam, da razvijejo določene sposobnosti, zaradi katerih bodo v najboljšem primeru nekoliko bolj pripravljeni za prihodnost. Pri šolskem pouku se pogosto urijo le sposobnosti reproduciranja, torej da sem nekaj prebral ali da je nekdo nekaj rekel. To pa je za sodobno življenje občutno premalo. Mlade moramo spodbujati, da se intenzivno in resno ukvarjajo z vsebinami in metodami, se lotevajo tem z različnih vidikov in razmišljajo tako, da bistveno združijo v novo celoto. Da nikoli ne smejo prenehati razmišljati in da je poleg tega potrebno tudi aktivno ukrepanje - brez ukrepanja tudi vsa predhodna razmišljanja ne bodo prinesla uspeha. če jih lahko prepričamo v to, bodo v primerjavi z generacijami pred njimi zagotovo sposobnejši soočiti se s prihodnostjo.

Kaj lahko mladi prispevajo k trajnostnem razvoju?
Zdi se mi, da zelo veliko, če že ne kar vse. To je zdaj tista generacija, ki šteje. Kar lahko prispevajo zdaj, je sodelovanje, udeležba. In to v največji možni meri.

Pa obstaja za sodelovanje veliko možnosti?
Lahko bi. Spodnja starostna meja za pridobitev volilne pravice v Avstriji je 16 let. Vprašanje je, ali je to smiselno, če mladih ljudi ne pripravimo na to, da so sposobni voliti. Po drugi strani pa se lahko vprašamo, koliko odstotkov odraslih pa je sposobnih voliti? To je težavna razprava, kljub temu pa imam občutek, da dopuščamo, da mladi ljudje na volitve niso pripravljeni. Torej imajo bolj malo od volilne pravice. Mladinski parlamenti so praviloma le nekakšne odrske vaje za nekaj, kar se bo pozneje morda zgodilo le enkrat. Resničnih pravic in možnosti za sodelovanje v procesih odločanja in upravljanja mladi vendarle nimajo. No, po drugi strani pa je treba reči, da tudi slogan "Oblast mladim" ni rešitev. Veliko stvari razumemo šele, ko smo sposobni abstraktnejšega in predvsem kompleksnejšega razmišljanja. Seveda obstajajo šestnajst, sedemnajst- ali osemnajstletniki, ki to zmorejo, seveda pa jim moramo dati tudi priložnost, da se z določeno tematiko ukvarjajo podrobneje. In to mora mladim ljudem ustrezati. Gre za pomembno nalogo in tako bi morale veliko več truda v delo z mladimi vložiti verjetno vse organizacije.

Kaj torej lahko stori nevladna organizacija, kot je CIPRA?
Mislim, da bi se bilo treba intenzivneje posvetiti delu z mladimi. Tega seveda nikakor ne bi smeli izkoriščati - recimo, da bi mlade pridobivali za to, da bi govorili nekaj, kar se sklada s politiko nevladne organizacije, to pa bi potem prodajali politiki. Govorim o poštenem delu. Treba je resnično prisluhniti temu, kar mladi dojemajo in mislijo, saj se to v določenih stvareh povsem razlikuje od pogleda odraslih. Mladi tudi pogosto cenijo popolnoma druge stvari, kot si to predstavljamo odrasli, in to tudi stvari …

… ki morda niso v smislu poslanstva organizacije.
Tako je. In zaradi tega postane stvar še bolj zapletena. A kljub temu je intenzivno sodelovanje z mladimi zelo pomembno. čez nekaj let ti mladi ne bodo več tako mladi in bodo del maloštevilne skupine odraslih, ki bo intenzivno sodelovala v procesih odločanja in upravljanja - oni bodo tisti, ki bodo na vse organizacije in inštitucije, države kot take, celotno Evropo in svet vplivali s tem, kar bodo počeli oz. česar ne bodo. Tudi zaradi tega se prav gotovo splača vlagati v mladino.

Z Larsom Kellerjem se je pogovarjala Caroline Begle, CIPRA International
*********************************************
Lars Keller je zaposlen na Geografskem inštitutu Univerze v Innsbrucku v Avstriji. Težišče njegovega raziskovalnega dela sta didaktika geografije in ekonomije ter raziskovanje kakovosti življenja in Alp. K njegovim objavljenim delom sodijo v transfer usmerjene in znanstvene publikacije kot tudi zbirka njegovih učbenikov oz. izdaja strokovnega časopisa za didaktiko. Od leta 2010 vodi projekta "LIFE eQuality?" in "LQ4U", ki se ukvarjata s kakovostjo življenja z vidika mladih, ki živijo na območju Alp. Pri tem je pomembno tesno sodelovanje z mladimi, s katerimi skupaj raziskuje omenjeno tematiko.
www.uibk.ac.at/geographie (de)
*********************************************
Vir: Alpe na odru, št. 97 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/5017)