Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

„Beljak je z nazivom pridobil zelo veliko!“

Josef Neugebauer – v vlogi svetovalca odgovoren za društvo Alpsko mesto leta med leti 1997 in 2011 v mestu Beljak.

Pri odločitvi, da je leta 1997 Beljak postal prvo alpsko mesto leta, je sodeloval tudi Josef Neugebauer. Leta 2011 je bilo alpskih mest, ki jim je bil podeljen ta naziv, že občutno več, Neugebauer pa zdaj odhaja v pokoj. Z njim smo se pogovarjali o občutkih negotovosti in o tem, kateri so učinki naziva po izteku leta, v katerem je bilo mesto razglašeno za Alpsko mesto leta.
Društvo Alpsko mesto leta je začelo s skromnimi koraki v devetdesetih letih. Danes je v tej mrežni organizaciji trinajst mest - od Gapa do Idrije. Kako je prišlo do tega?
Na to odlično idejo, da se izbranemu mestu za leto dni podeli naziv Alpsko mesto leta, je leta 1996 prišel Gerhard Leeb, ki danes v žiriji društva zastopa organizacijo Pro Vita Alpina. Prepričan o pravilnosti ideje in v želji, da to idejo v praksi tudi uresniči, je takrat Beljak za dveletno obdobje prevzel vse stroške. V primerjavi z današnjimi razmerami je bilo takrat vse skupaj nekoliko kaotično, vendar smo z veliko ustvarjalnosti k sodelovanju pridobili tudi druga alpska mesta in ustanovili društvo. Tako danes v ospredje postavljamo izmenjavo med alpskimi mesti in projektno delo.

Mejnik v delovanju društva je bila izvolitev italijanskega Belluna in nemškega Bad Reichenhalla za alpsko mesto leta. Društvo je dobilo mednarodno razsežnost.
Drug pomemben mejnik je bila odločitev, da sekretariat društva prevzame CIPRA . To je v društveno dogajanje vneslo nov zagon. Lokalna uprava tovrstnega dela ne bi mogla ne financirati ne opravljati. Poleg izvedbe profesionalne organizacije in zagotavljanja prevajalskih storitev članarine zadostujejo tudi za izvajanje projektov, kot je na primer Alpstar. CIPRA je tukaj tako rekoč prevzela botrstvo, posamezna mesta pri tem sodelujejo. In prav zaradi te podpore mesta lažje sodelujejo pri projektih EU.

Prvo alpsko mesto leta je leta 1997 postal Beljak. Kaj se je v mestu spremenilo zaradi podeljenega naziva?
O številnih temah, ki se danes vsakodnevno pojavljajo v medijih, smo okrepili ozaveščenost ljudi, na noge smo postavili dva velika projekta, kar bi bilo brez naziva Alpsko mesto leta zelo težko uresničiti: prvi projekt je podjetje Regionalmanagement Villach z 20 okoliškimi občinami in obstaja še danes, drugi projekt pa je vzpostavitev naravnega parka Dobrač. Beljak se je odločil, da se ne bo udeležil zimskih olimpijskih iger in se je namesto tega raje lotil razgradnje žičniške infrastrukture, ki ni prinašala dobička. V pogorju Dobrača izvira tudi pitna voda za celotno območje beljaške občine. Zato se je na veliko razpravljalo, ali bi žičnice in zasneževalni sistemi uničili vodne vire. Beljaškemu županu Helmutu Manzenreiterju je uspelo uveljaviti idejo o trajnostnem turizmu na Dobraču - in tako je to območje postal prvi naravni park na Koroškem.

Zakaj naj bi mesto sploh postalo alpsko mesto
leta?

Poleg vseh pomembnih tem, s katerimi se ukvarjamo v naši mreži, se s podelitvijo naziva Alpsko mesto leta stvari začnejo premikati: nastajajo inovativne ideje, pojavi se ustvarjalnost, vsega tega sicer ne bi bilo. Za okoliške regije in lokalno samoupravo je to nova spodbuda in moč za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja. Potenciali so ogromni. Alpsko mesto leta potrebuje seveda tudi pogum, saj predhodno ne moremo vedeti, kaj natančno bo nastalo iz tega projekta. Kljub temu pa bi moralo o kandidaturi razmisliti vsako mesto v Alpah.