Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Gremo naprej!

Župan Bojan Sever želi Idrijo spremeniti v kraj, kjer se dobro živi. © Madeleine Rohrer / CIPRA International

Zbrali so se že skoraj vsi. Modra dvorana v Idriji je bila nabito polna. Zaigral je posebej za to priložnost sestavljen mladinski simfonični orkester, nastopili so dramski igralci, prišla je tudi televizija. Med 1.000 gledalci je završalo, vstali so in začeli ploskati. Na oder je stopil postaven mož v temni obleki: Bojan Sever, župan Idrije, manjšega slovenskega mesta v alpskem predgorju, ki je z nasmejanim obrazom visoko dvignil listino z nazivom Alpsko mesto leta 2011. Fotografski aparati so začeli pobliskavati, zaslišal se je buren aplavz - tako je bilo pred nekaj več kot letom dni .
Danes je Idrija, ki ima pri 6000 prebivalcih komajda 80 brezposelnih, eno izmed petih mest v pilotni regiji v projektu EU Alpstar, ki si prizadeva, da bi Alpe postale ogljično nevtralno območje. Idrijski župan Bojan Sever je prepričan, da premore Idrija zadostne količine biomase, saj se bo tako lahko sama oskrbovala z zeleno energijo. Infrastruktura, ki jo kraj potrebuje v ta namen, se gradi.
Ključno področje delovanja društva Alpsko mesto leta je podnebna nevtralnost. Podeljeni naziv je na Idrijo deloval kot pomembna spodbuda tako v občini kot zunaj nje. Idrijčani so se lotili dolgo pričakovanih projektov, načrtujejo pa tudi nove. "Ko sem prvič slišal za mrežo alpskih mest, sem vedel, da bi naziv Idriji zagotovo prinesel nov zagon," je dejal 56-letni župan, sicer navdušen konjerejec in nekdanji tehnični vodja v domačem podjetju, danes enem vodilnih na svetovnem trgu elektrotehniške stroke. S sodelavci je obiskal alpski mesti leta - najprej Bolzano, nato pa še Bad Aussee. "Prav tam smo ugotovili, da tudi Idrija potrebuje strategijo trajnostnega razvoja občine."
Prebivalce Idrije sta močno zaznamovala tako geografska kot geopolitična odmaknjenost, njihov obstoj je bil pol tisočletja odvisen od rudarstva. Do konca osemdesetih let je v mestu deloval tudi drugi največji rudnik živega srebra na svetu. če se bo uresničila županova želja, bo rudnik kmalu uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Nekateri županu očitajo trmoglavost, drugi iznajdljivost. Kakor koli že: Idrija aktivno sodeluje ne le v projektu Alpstar, temveč še v sedmih projektih Evropske unije, Bruselj pa ji je leta 2011 podelil priznanje za njeno usmerjenost v trajnostni turizem. Spoznanje, da za evropske projekte ni uspel pridobiti drugih alpskih mest, Bojana Severja nekoliko žalosti: "Preveč so obotavljiva." A treba je preprosto poskusiti. "Prej smo, denimo, organizirali ekološki dan, kot alpsko mesto leta pa kar ekološki teden." V desetih letih naj bi njegovo mesto postalo kraj, kjer se dobro živi in od koder se upravljajo mednarodni koncerni. Za svoj razcvet pa se Idrija lahko zahvali le svojim prebivalcem, je prepričan Sever. "Leto, v katerem smo bili alpsko mesto leta, je najboljši dokaz, da pri nas želi in zna prav vsak prispevati k boljšemu življenju. Vemo, kako se tem stvarem streže, zato gremo po zastavljeni poti - naprej!"

Madeleine Rohrer (besedilo in fotografija), CIPRA International
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.