V Franciji bo do začetka marca potekala javna razprava o projektu Torino-Lyon. Potem ko je generalni svet za okolje in trajnostni razvoj kot organ, pristojen za okoljske zadeve (AE), ugotovil, da projektni dosje vsebuje precejšnje pomanjkljivosti, sta okoljski organizaciji FRAPNA in FNE, ki sta izvedbo projekta Torino-Lyon sicer najprej odobrili, izrazili zahtevo, da se ta zdaj odloži. Nasprotniki gradnje hitre železniške proge so bili kritični predvsem zaradi spoznanja, da tovorni promet ni več prednostna naloga.

Se bo Chambéry zadušil v prometu?
Kot je predvideno, bodo na relaciji Lyon-Torino vozili tovorni vlaki in visokohitrostni vlaki. Da bi hitri vlaki lahko prišli do Chambéryja, naj bi do leta 2025 zgradili predor, skozi katerega bi vozili predvsem potniški vlaki, da pa v tovornem prometu ne bi prihajalo do ozkih grl, je predvidena tudi gradnja drugega predora, vendar ne v prvi gradbeni fazi. In tako se postavlja vprašanje, ali tovorni promet sploh še zavzema prednostno mesto. Okoljske organizacije, a tudi omenjeni okoljski organ (AE) in konservativna stranka UMP, namreč ugotavljajo, da preusmeritve tovora s ceste na železnico na ta način ne bo mogoče izpeljati. Odgovor na vprašanje, kako in kdaj bo na tej relaciji sploh mogoče prepeljati 40 mio. ton blaga, bi rad slišal tudi Pierre Moreau iz CIPRE Francija, ki je v zvezi s tem pripravil dokument z naslovom 10" target="_blank">www.cipra.org/pdfs/1043_fr">10 vprašanj za nosilce projektov.

Ekološke in finančne posledice so nejasne
AE je decembra 2011 objavil poročilo, v katerem ugotavlja velike pomanjkljivosti v dosjeju projekta gradnje Lyon-Torino. Učinki na podtalno vodo in mokrišča kakor tudi posledice za območja Natura-2000 niso evidentirani v zadostni meri, poleg tega ni bila opravljena družbeno-ekonomska ocena projekta. To pomeni, da se projekt Lyon-Torino obravnava brez upoštevanja drugih čezalpskih tranzitnih poti, kot je npr. gotthardski predor. Kot je še prepričan Moreau, je cena prevoznim podjetjem pomembnejša od hitrosti: "Stara proga in cestni predor, ki bo zagotovo razširjen, sta ugodnejši alternativi." Sploh pa je pred kratkim tudi francosko računsko sodišče opomnilo na nujnost ponovne vzpostavitve konkurence med železnico in cesto, februarja pa se je kritično izrazilo tudi zaradi manjše donosnosti kombiniranega prometa (potujoče avtoceste) na relaciji med Aitonom/F in Orbassanom/F.

Razvojno zaostajanje regionalnega prometa
Stroški projekta Lyon-Torino znašajo 24 milijard evrov, koristi in dokončanje projekta pa so nejasni: število voženj z vlakom na dolge relacije stagnira, obseg tovornega prometa med Italijo in Francijo upada. Kot kažejo izračuni strokovnjakov, bi že posodobitev proge zadostovala, da bi lahko po železnici prepeljali do 19 milijonov ton blaga -sicer ta številka danes ne presega 5 milijonov ton. Nasprotno se je v zadnjem desetletju povpraševanje v regionalnem prometu na relaciji med Grenoblom, Lyonom in Chamberyjem podvojilo. Drugače pa regionalni promet razvojno zaostaja tudi na drugi strani gora, denimo v Chiavassu, kjer je pred kratkim zaradi tehničnih težav prenehalo voziti oziroma bilo ukinjenih 20 regionalnih vlakov.
Viri in več informacij na: www.cipra.org/pdfs/1043_fr (fr), www.cipra.org/fr/alpmedia/positions/106 (fr), www.lavoixdesallobroges.org/politique (fr), www.actu-environnement.com/ae/news (fr), http://edizioni.lastampa.it/aosta/articolo/lstp/580/ (it)