CIPRA se v vlogi opazovalke to dopoldne kot vedno doslej udeleži konference. Naloga, ki jo je treba izpolniti to dopoldne, je sprejetje akcijskega načrta za alpsko podnebje. Na mizi leži rezultat dvoletnega predhodnega dela v času francoskega predsedovanja: dokument z vrsto pomanjkljivosti.
Alpbach/A, dve leti pred tem. Po velikem političnem pritisku s strani CIPRE so ministri na 9. alpski konferenci sklenili, da je treba v dveh letih pripraviti konkreten akcijski načrt. S to odločitvijo se je delo CIPRE šele zares začelo. Politični pritisk je bilo treba ohraniti in natančneje določiti vsebino. CIPRA je sama sestavila seznam z 19 ukrepi in zahtevami. Tako je npr. zahtevala uvedbo gradnje novih objektov v pasivnem standardu, stroge predpise za prenove stavb in učinkovitejšo finančno podporo za le-te. Učinkovitost obstoječih hidroelektrarn bo treba povečati, ne pa graditi novih v še neokrnjenih obrečnih pokrajinah. CIPRA je na podlagi primerov, ki so bili raziskani v celotnem alpskem prostoru, dokazala, da je mogoče proizvodnjo energije s sanacijo elektrarn potrojiti in da ekološki spremljevalni ukrepi istočasno lahko izboljšajo kakovost življenjskega prostora.
Ob srečanju predstavnikov CIPRE z lihtenštajnskim okoljskim ministrom v okviru priprav na Evian se je porodila ideja o arhitekturnem natečaju za trajnostno in podnebju prijazno gradnjo in prenovo z nagradnim fondom v višini 50.000 evrov. Namen nagrade je pokazati, kako se danes trajnostno gradi, pri tem pa spodbuja regionalno gospodarstvo in prizanaša ne le podnebju, temveč tudi denarnici.
Idejo so ministri in državni sekretarji v Evianu dejansko odobrili. Doseženo pa je bilo še nekaj: Nemčija je v dogovoru s CIPRO predlagala izdelavo študije, ki bo pokazala, kako naj območje Alp do leta 2050 postane ogljično nevtralen prostor. Gre za veliko vizijo, za katero se zavzema CIPRA. Tovrstna študija bi pokazala, kje je potrebno nadaljnje ukrepanje in katere so poti do trajnostne podnebne politike na območju Alp. Sprejet je bil tudi ta predlog. Poleg tega bo študija konkretizirana v velikem mednarodnem izvedbenem projektu.
Oba projekta ponazarjata maloštevilne konkretne rezultate v celotnem akcijskem načrtu. Kakor koli že, brez prizadevanj CIPRE ne bi bili storjeni niti taki drobni koraki. In če želi Alpska konvencija izkoristiti svoj potencial sodelovanja, mora postati veliko bolj dinamična in se mora v večji meri usmeriti v prakso. Biti aktivna: šele takrat bi bilo ime dokumenta - akcijski načrt - tudi upravičeno.

*****************************************************************

Idejni okvir CIPRE
Alpska konvencija je pravno zavezujoča mednarodna pogodba med osmimi alpskimi državami, in sicer Avstrijo, Francijo, Italijo, Lihtenštajnom, Monakom, Nemčijo, Slovenijo in Švico ter Evropsko skupnostjo. Cilj Alpske konvencije sta varstvo in trajnostni razvoj Alp, ki sta svojo konkretno obliko dobila v tako imenovanih protokolih za izvajanje Alpske konvencije na področju prometa, energije, varstva narave, urejanja prostora, trajnostnega razvoja itd. CIPRA je tovrstno pogodbo zahtevala že ob svoji ustanovitvi leta 1952, dejansko pa se je njena zahteva uresničila šele leta 1991.
www.cipra.org/sl/alpenkonvention
www.alpconv.org
Vir: Letno sporočilo CIPRE International za leto 2009
www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international