Doslej je bila Idrija, ki šteje približno 12.000 prebivalcev in leži v jugovzhodnem delu alpskega predgorja, znana predvsem zaradi svojega rudnika živosrebrne rude, drugega največjega na svetu. Rudnik je konec osemdesetih let prenehal delovati, Idrija pa se je začela razvijati v središče industrije visoke tehnologije s skorajda ničodstotno stopnjo brezposelnosti.
Prve dni aprila je Idrija organizirala t. i. uvajalno delavnico, na kateri je predstavnikom društva Alpsko mesto leta predstavila dejavnosti, ki jih načrtuje v okviru alpskega leta. Kot prihodnje vzorčno mesto na področju varstva podnebja je pripravila številne pobude na temo energijske učinkovitosti: med drugim naj bi izračunali, koliko energije je mogoče proizvesti iz biomase domačega izvora in kako velik je temu nasprotno energetsko varčni potencial fosilnih virov energije. Poleg tega bodo predstavljeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega in okoljskega onesnaževanja, pomembne bodo tudi dejavnosti ozaveščanja prebivalcev o racionalnejšem ravnanju s pitno vodo. V tem kontekstu bo mesto spodbujalo tudi gradnjo sistema centralnih čistilnih naprav.
Posebna pozornost bo posvečena razvoju trajnostnega turizma na območju mesta in v celotni regiji. Ena od pobud predvideva ustanovitev geoparka, kar bo tako rekoč logično nadaljevanje geološke zgodovine kraja, s čimer želi Idrija uresničiti še en cilj, tj. vključitev na Unescov seznam svetovne dediščine. Omeniti je treba tudi izgradnjo kolesarskega omrežja. Trajnostni turizem naj bi tako postal poglavitna oporna točka za razvoj mesta.
Vir in več informacij na www.alpskomesto.org/sl/alpska-mesta/220 (sl/de/fr/it)