Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Za energijsko prihodnost Alp z nevtralnimi izpusti CO2 - Nujna sprememba paradigme

04.11.2009 / Wolfgang Pfefferkorn
Þe želimo segrevanje podnebja omejiti na znosno mero, se moramo do leta 2050 skoraj v celoti posloviti od fosilne energije. Pri tem se ne bomo mogli izogniti tudi občutnemu zmanjšanju porabe energije, večji energijski učinkovitosti in širjenju deleža obnovljivih virov energije.
sončna energija
Image caption:
Nov pokrajinski element: na pohodu je sončna energija © Rainer Sturm/Pixelio
Eden od glavnih vzrokov podnebnih sprememb je raba fosilnih virov energije, kot so nafta, plin in premog. V Alpah se je v primerjavi z letom 1970 poraba energije skoraj podvojila, s tem pa je alpski prostor občutno pripomogel k povečanju učinka tople grede.
Omenjena rast porabe energije v Alpah pa ne gre zgolj na račun fosilnih virov energije, temveč predvsem na račun virov s sicer z nizkimi izpusti CO2: zemeljskega plina, električne energije, biomase in daljinskega ogrevanja. Omenjeni viri so povzročili relativno ločitev porabe energije od izpustov ogljikovega dioksida: emisije CO2 so glede na enoto porabljene energije danes sicer nižje kot leta 1970. Dejstvo pa je, da je izboljšanje energijske učinkovitosti več kot nadomestila povečana poraba energije. Da pa bi se lahko uresničila vizija energijske prihodnosti v Alpah, danes ne zadostuje zgolj učinkovitejši energetski sistem (glej tekst v okvirčku). Zmanjšati moramo dejansko porabo energetskih storitev!

Nezaželeni stranski učinki
Da bi lahko uravnali energijsko ravnovesje in dolgoročno zagotovili njegovo delovanje, nista dovolj le večja energijska učinkovitost in omejena poraba, ampak bo treba preiti na rabo obnovljivih energetskih virov. Na območju Alp obstajajo možnosti za proizvodnjo vodne, vetrne in sončne energije ter biomase. Njihova raba ima ugodne zaposlovalne učinke, saj ustvarjena dodana vrednost ostaja v domači regiji. Poleg tega zmanjšuje odvisnost od politično tveganega uvoza nafte in povečuje zanesljivost oskrbovanja.
A tudi obnovljivi viri energije, kot so biomasa, vodna ali vetrna energija, imajo lahko precejšnje negativne učinke na ekosisteme in podobo pokrajine: energetske gozdove, ki pri izkoriščanju prav tako proizvajajo CO2, gojijo v intenzivnih kulturah, zaradi rečnih pregrad ribe ne morejo potovati po reki navzgor in se drstiti, vetrne elektrarne ovirajo ptice selivke pri preletu. Širjenje deleža obnovljivih virov energije v celotni strukturi rabe za vsako ceno seveda ne more biti rešitev. Potrebujemo namreč rešitve, ki bodo ustrezale posamezni lokaciji, ter dosledno preverjanje ekološke in socialne sprejemljivosti.

Energija iz soseščine
Ker se obnovljivi viri energije praviloma ne pojavljajo na enem mestu, je treba prehod izvesti skupaj z decentralizacijo oskrbe z energijo. Za to bo potrebna pa sprememba paradigme pri zagotavljanju energije ter pri oskrbi z njo. Majhne proizvodne enote, ki so organizirane in vodene regionalno, bodo nasledile današnja nacionalna oskrbovalna podjetja in mednarodne koncerne, odgovornost in pristojnosti za odločanje pa se bodo prenesle na regije.
Vendar pa samo prestrukturiranje energetskega sektorja ne zadostuje za uresničitev vizije energijske prihodnosti v Alpah. Potrebni so spremljajoči ukrepi. S pomočjo socialno-ekološke davčne reforme je treba višje obdavčiti tiste procese industrijske proizvodnje, ki so veliki porabniki končnih virov in so škodljivi za podnebje. Temu nasprotno bi moral biti dejavnik delo obdavčen nižje kot danes. Ustvariti moramo prostorske strukture, ki varčujejo s prometom in so zato tudi energijsko učinkovite. Navsezadnje pa tudi kakovosti našega življenja ne smemo soditi zgolj na podlagi povsem kvantitativne gospodarske rast. Brez neokrnjenega okolja, socialne pravičnosti in svobodne izbire nam namreč tudi gospodarska blaginja ne more prinesti zadovoljstva.


Kako do energijske prihodnosti z nevtralnim izpustom toplogrednih plinov v Alpah?

CIPRA je rezultate projekta cc.alps razdelila na vsebinske sklope in jih zbrala v tematskih zvezkih, imenovanih CIPRA compacts, ki v strnjeni obliki vsebujejo osnovne informacije o posameznem sklopu. Compact o energiji nakazuje, kako se lahko uresniči energijska vizija Alp, kateri so prvi koraki na poti v trajnostni sistem rabe energije z nevtralnim izpustom toplogrednih plinov v Alpah in navaja konkretne primere, katerih cilj je pot trajnostnega razvoja, na primer oskrba z energijo v dolini Achental/D, sistem daljinskega ogrevanja v južnotirolski občini Dobbiaco/Toblach ali šola energijske učinkovitosti na Zgornjem Bavarskem.
www.cipra.org/cc.alps-compacts