Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpe v času vetrne energije

08.04.2009 / Anita Wyss
Raba vetrne energije je že nekaj časa povsod po svetu v vzponu. Tudi v Alpah lahko vedno pogosteje videvamo vetrnice, ki dobavljajo zeleno elektriko, obenem pa kazijo podobo pokrajine. CIPRA zahteva, da je potrebno temeljito preveriti, če so maloštevilne lokacije na območju Alp kot lokacije za vetrnice glede na njihovo sprejemljivost z ekonomskega, ekološkega in socialnega vidika sploh primerne.
Image caption:
V švicarskem Entlebuchu proizvaja vetrna turbina (premer rotorja je 52 m) elektriko za okoli 300 gospodinjstev. © Suisse Eole
Vetrna energija ponuja velike, še neizkoriščene potenciale. Njen pomen je toliko večji, ker želijo evropske države svoje potrebe po energiji pokriti v skladu z načeli trajnostnega razvoja, torej z obnovljivimi viri energije. Politika vedno bolj posega k subvencijskim ukrepom in s pozitivnimi okvirnimi pogoji spodbuja nove projekte. Številne vetrne elektrarne in parki danes že stojijo v evropskih nižinskih predelih in obalnem pasu, kjer so povprečne hitrosti vetra visoke, stroški urejanja dostopnosti do objekta pa nizki. Tudi v Alpah načrtujejo postavitev večjega števila vetrnih elektrarn ali pa so te načrte že uresničili. Vetrna energija doživlja na primer v Švici pravi razcvet, saj možnosti, da bi se ji izognili, ni. V Švici je trenutno 13 lokacij za vetrne elektrarne, do leta 2025 pa je predvidena gradnja dodatnih 28 vetrnih parkov, med drugim na območju prelazov Grimsel in Lukmanier/Lucomagno/Lucmagn.
Na pogorju Gütsch nad švicarskim Andermattom naj bi poleti položili temelj za najvišje ležeči vetrni park na svetu. Tri nove turbine z močjo vsakokrat 900 kWh bodo dopolnjevale že obstoječo turbino s 600 kWh. Vetrni park na 2.300 m.n.v. naj bi s pričakovano letno proizvodnjo 4-5 gigavatnih ur potešil energijsko lakoto počitniškega naselja, ki ga v Andermattu načrtuje egiptovski investitor Samih Saviris.

Veter ne bo rešil problema pomanjkanja energije
Pri proizvodnji vetrne energije se pozitivni vidiki, kot so ohranjanje naravnih virov, čist zrak in varstvo podnebja, soočajo z negativnimi vidiki, kot so estetsko razvrednotenje pokrajine, hrup, osenčenost neposredne okolice in motenje živalskega sveta, predvsem ptic. Na gorskih območjih so negativni vplivi predvsem zaradi umeščanja tovrstnih objektov na skoraj nedotaknjena naravna območja in izpostavljenosti terena še bolj opazni. Obstaja pa še drug, posreden učinek: pritisk na razširitev obstoječih in gradnjo novih črpalnih akumulacijskih elektrarn na gorskih območjih se še povečuje. Vetrna energija, ki se proizvaja v neenakomernih, občasnih presledkih, naj bi se namreč shranjevala in pozneje drago prodajala v konicah največje porabe. Tako naj bi za proizvodnjo energije uporabili doslej še nedotaknjene reke. V tem smislu bo tudi proizvodnja vetrne energije zunaj alpskega območja imela negativne učinke za Alpe.
Izzivi v energetskem sektorju so veliki in obvladati jih je mogoče le, če bomo drastično zmanjšali potrošnjo. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je zato prepričana, da ima varčevanje z energijo največjo prioriteto pred vsemi drugimi ukrepi. Samo v primeru, da bomo izkoristili vse potenciale, ki jih varčevanje z energijo ponuja, bomo lahko z obnovljivimi viri pokrili preostale potrebe. Vetrna energija je zgolj ena od možnosti.
Vetrne elektrarne na območju Alp zaradi topografskih in podnebnih razmer, visokih stroškov urejanja dostopnosti do objektov in njihovega vzdrževanja kot tudi varstvenega statusa številnih območij ne morejo bistveno prispevati k zagotavljanju celotne oskrbe z energijo in to dejstvo moramo pri njihovem načrtovanju nujno upoštevati.

Nekatere vetrnice niso zgolj moteče, temveč tudi nedonosne
Topografske razmere v Alpah niso posebno ugodne za proizvodnjo vetrne energije. Meritve hitrosti vetrov so pokazale, da je povprečna hitrost, ki jo je mogoče še rentabilno izkoriščati, ustrezna le na manjšem številu izpostavljenih vrhov in prelazov. Obratovanje in vzdrževanje vetrnih elektrarn poleg tega ovirajo turbulence, sneg in led. Gradnja dovoznih cest na dobro vidne vrhove, ki bi bile potrebne zaradi postavitve in vzdrževanja vetrnih elektrarn, bi z ekološkega vidika pomenila hud poseg v videz pokrajine. Z ekonomskega vidika so stroški urejanja in vzdrževanja vetrnih elektrarn previsoki, saj bi bilo treba poleg visokih stroškov gradnje cest do oddaljenih vrhov naprave vzdrževati tudi pozimi. Zaradi pomanjkanja visokonapetostnih vodov ali premajhne zmogljivosti obstoječega električnega omrežja bi bilo treba marsikje zgraditi dodatne vode, ki bi prav tako vplivali na videz pokrajine, stroške pa dvignili v nebo.

Prebivalci morajo imeti možnost soodločanja
Vpeta v regionalno energetsko politiko, ki je usmerjena v prihodnost, se CIPRA zavzema za rabo vetra kot oblike energije, ki je prijazna do podnebja, okolja in naravnih virov - s pridržkom, da so vetrne elektrarne na območju Alp smiselne in dopustne le na redkih lokacijah. Vetrne elektrarne morajo biti rentabilne. če je projekt smiseln z ekonomskega vidika, ga bo sprejelo tudi lokalno prebivalstvo. Vetrnih elektrarn se regionalnim in lokalnih skupnostim ne sme vsiljevati. Nasprotno, treba je spodbujati dialog in ozaveščati ljudi. Prebivalstvu je treba na podlagi skupne ocene razmer in participativne razprave omogočiti, da sami sprejmejo odločitev, ali je vetrna energija zanje smiselna izbira ali ne.

Pri projektih, ki so izvedljivi z ekonomskega vidika, je treba preveriti, ali so sprejemljivi tudi z ekološkega, socialnega in prostorskoplanskega vidika. Umeščanje vetrnih elektrarn na zavarovana območja, območja, ki so posebnega pomena za ptice, in na območja posebne krajinske lepote ali kulturnega pomena, je nesprejemljivo. Potencialno sprejemljive lokacije je treba pravno zavezujoče določiti v instrumentih prostorskega naččrtovanja kot tudi v lokalni, regionalni in nacionalni zakonodaji. Tako bomo preprečili samovoljno ravnanje in veter bo kot naravni vir koristil vsem - ljudem, rastlinam in živalim.