Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Sodelovanje in povezovanje v mreže kot ključ do uspeha

Dejstvo je, da je uspeh številnih pobud pogosto odvisen le od nekaj ljudi, ki so dobri upravljavci in vizionarji hkrati, ki znajo misliti daleè vnaprej. © CIPRA International

Več kot 40 znanstvenikov, načrtovalcev in praktikov je za potrebe projekta "Prihodnost v Alpah" leto dni raziskovalo in zbiralo strokovno znanje, ki obstaja v sedmih alpskih državah, in prišlo so do zaključka, da so najpomembnejše strategije, s katerimi je mogoče obvladovati in spodbujati trajnostni razvoj, intenzivnejše sodelovanje in medsebojno povezovanje v mreže.
Šest skupin, ki je raziskovalo posamezne vsebinske sklope projekta, je sklepne ugotovitve o opravljenem delu povzelo v t.i. sinteznem poročilu, ki je na voljo tudi v spletni obliki. Strokovnjaki so v njem postavili merila, bi jih morali upoštevati vsi, ki želijo v Alpah spodbujati trajnostni razvoj. V CIPRI so prepričani, da rezultati raziskave spodbujajo varstvo in trajnostni razvoj Alp. Varstvo, ki vključuje tako ljudi kot gospodarstvo.
Enega od rezultatov bi lahko označili kar z geslom " Tvegajmo več demokracije", h kateremu sodi naloga, da pri načrtovanju vključimo v procese odločanja tudi prizadete interesne skupine. Izziv je v tem, da uspemo zapolniti razkorak v znanju: med tem, kar javnost o določenem problemu ve, in med aktualnim stanjem znanstveno-raziskovalnega razvoja. Pri tako kompleksnih temah, kot sta mobilnost in regionalno gospodarstvo, je taka moderatorska vloga še posebej težavna in ravno zato se je treba soočiti z njo, saj je le tako mogoče zagotoviti, da bodo sprejeti sklepi resnično trajnostni, torej "uporabni za daljše obdobje".

Nove mreže pomagajo k večjemu napredku
Raziskovalna skupina se je osredotočila tudi na krepitev socialnih mrež. Pri svojem delu je spoznala, kako pomembno je pri izvajanju projektov sodelovanje med mesti, občinami in soseskami. Še posebej uspešne so pobude, ki ne povezujejo le krajevnih mrež, temveč se uspejo povezati tudi z zanimivimi partnerji zunaj domače regije tako, da si izmenjujejo znanja, navezujejo gospodarske stike in si nudijo politično podporo. Inovativne oblike, kot so zasebno-javna partnerstva, v okviru katerih sodelujejo podjetja, družbene organizacije in državne inštitucije, vedno obetajo uspeh, ko odpovedo tradicionalne strategije.
Naj gre za projekte ustvarjanja dodane vrednosti na regionalni ravni ali za projekte mobilnosti, strokovnjaki so v okviru študije CIPRE vedno znova prišli do spoznanja, da je ključnega pomena ustrezna vodstvena osebnost. Dejstvo je, da je uspeh številnih pobud pogosto odvisen od le nekaj ljudi, ki so dobri upravljavci in vizionarji hkrati, ki znajo misliti daleč vnaprej. če se ne želimo zanašati na načelo naključnosti, je treba perspektivne vodstvene talente načrtno spodbujati prek nove izobraževalne ponudbe, denimo na področju menedžmenta.

Ohranjanje javnih storitev za kakovostnejše življenje
Eden večjih problemov prihodnjega razvoja v Alpah so notranje migracije: zaradi priseljevanja podeželskega prebivalstva in ljudi iz tujine se aglomeracije širijo, posledica tega pa sta intenzivno praznjenje podeželskih območij in prekomerno staranje tamkajšnjega prebivalstva. Strokovnjaki CIPRE vidijo kot protiukrep večjo ponudbo javnih storitev v odročnejših predelih, in sicer v inovativnih oblikah, npr. v medsebojnem povezovanju občin ali skupni ponudbi storitev. Vloga manjših mest in "regionalnih vozlišč" v veliki alpski mreži je pogosto podcenjena. Njihove storitve in infrastruktura oživljajo gospodarstvo daleč naokoli v okoliških občinah in naseljih in seveda odločilno zvišujejo kakovost življenja tam živečih ljudi.
Presenetljiv rezultat študije CIPRE se nanaša na promet: v nasprotju z neutrudnim ponavljanjem, da več cest pomeni tudi večjo gospodarsko rast, je ekspertna skupina ugotovila naslednje: "Kakovost prometnega sistema in dosegljivost tržišč predstavljata le enega od mnogih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro lokacije." In tudi ne najpomembnejšega ". Ravno v perifernih regijah se lahko zgodi, da bo gradnja cestne infrastrukture povzročila negativne učinke, npr. razdrobljenost krajine, obremenjevanje okolja s hrupom in škodljivimi snovmi, ne da bi sploh začeli delovati pričakovani pozitivni učinki v regionalnem gospodarstvu. Periferna območja so namreč zaradi zgrajene cestne infrastrukture le še bolj izpostavljena konkurenci aglomeracijskih območij.

Izogibanje prometu in krepitev sodelovanja kot izziv prihodnosti
V rubriki "Izzivi prihodnosti" študija navaja področja, za katera so bile za alpske regije postavljene pomembne razvojne usmeritve v naslednjih desetletjih:
o Oglaševanje Alp. Trženje kmetijskih proizvodov in turistične ponudbe bi se lahko izboljšalo s tem, da bi posebej v ta namen oblikovani "znaki" (label) opozarjali na njihov alpski izvor. Pri tem je pomembno izpostaviti njihovo enkratnost v smislu: "Ta proizvod obstaja v taki obliki le pri nas!"
o Odpiranje novih tržišč. Ko začne povpraševanje na krajevni in regionalni ravni upadati, se morajo proizvajalci v večji meri osredotočiti na povpraševanje v okviru lastne države ali mednarodni ravni, prav tako pa si morajo poiskati poslovne partnerje tudi zunaj Alp.
o Izogibanje širjenju prometa. Dolgoročne raziskave naj bi pokazale, ali boljše prometnice in boljša dosegljivost krajev dejansko krepijo ekonomsko moč določene regije in kako se lahko izkoristijo izkušnje regij, za katere je kljub slabši prometni dostopnosti značilen pozitivni gospodarski razvoj. če želimo vsem skupinam prebivalcev zagotoviti možnosti za mobilnost, potrebujemo inovativne rešitve in tako urejanje prostora, ki bo omogočilo kratke poti.
o Krepitev sodelovanja. V Alpah so še vedno skupnosti, ki zavračajo demokratično sodelovanje vseh "skupin, ki imajo izražajo določene zahteve". Načeli udeležbe in povezovanja bi morali v prihodnje postati vodilo za politično in gospodarsko delovanje.
Rezultati študije pomenijo za CIPRO spodbudo za nadaljnjo krepitev prizadevanj za povezovanje deležnikov na vsealpski ravni. Kot primer za to velja omeniti projektno fazo "alpPerformance", kjer se zbrano znanje iz faze "alpKnowhow" v praksi že uresničuje na ravni samostojnih nadaljevalnih projektov (gl. besedilo v okvirčku). Kot pravi Andreas Götz, je poročilo "Prihodnost v Alpah" pokazalo, da se varstvo Alp in ustvarjanje zanimivih delovnih mest ne izključujeta."
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.