Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Virtualni planinski svet, kulturni prazniki in menjalne borze - Spletni izobraževalni projekti, sosedska pomoč in kulturna središča spodbujajo socialno kohezijo

20.03.2007
V času, ko se država umika in socialne strukture niso več tako toge, morajo prebivalci sami prevzeti pobude v svoje roke in se organizirati, če želijo spodbuditi proces odločanja na kraju samem.
ICT Centrum Polo Poschiavo
Image caption:
Poschiavo (Graubünden/Švica) je za svoje prebivalce poskrbel s ponudbo sodobnega kompetenènega centra, ki spodbuja pridobivanje èezmejnega znanja v obliki videokonferenc, ter poklicnih, jezikovnih in raèunalniških teèajev. Cassiano Luminati
čeprav okoli 60 % alpskega prebivalstva živi v urbanih naseljih, je predstava o Alpah še vedno zaznamovana s hrepenjenjem o neokrnjenem gorskem svetu. Večina alpskih regij je v zadnjih desetletjih dejansko doživela velik demografski, družbenoekonomski in kulturni preobrat. Vse te drastične spremembe deloma temeljijo na dejavnikih, ki so danes prisotni povsod: modernizacija, globalizacija, večja mobilnost in komunikacija zahvaljujoč informacijski tehnologiji, kot sta mobilni telefon in internet.

o Število prebivalcev v Alpah se je od leta 1950, ko je znašalo 10,8 mio., do leta 2000 povečalo na 14,3 mio.. 32-odstotna stopnja rasti je višja od splošne stopnje rasti prebivalstva v alpskih državah, ki znaša 26 odstotkov. To je eden od znakov, da so Alpe zelo privlačna lokacija.

o Kljub splošnemu prirastku prebivalstva se je število prebivalcev v letih 1950-1980 znižalo skoraj v polovici vseh alpskih občin. Zlasti velja to za italijanski deželi Piemont in Furlanija, Južno Dofinejo in Visoko Provanso v Franciji, nekatere predele švicarskega kantona Graubünden ter avstrijski deželi Štajerska in Spodnja Avstrija, kjer je število prebivalcev upadlo kar v 80 odstotkih občin. Prebivalstvo se je v letih od 1981-2000 v skoraj tretjini občin v večinoma odročnejših predelih še vedno odseljevalo - odseljevanje je postalo tako obsežno, da so se spraznile cele vasi in da je v številnih dolinah skoraj nemogoče govoriti o obstoju "lokalne družbe".

o Po drugi strani pa je v večini mest in večjih dolinah ter turističnih središčih opaziti občutno rast števila prebivalcev. Zaradi tega se je dramatično spremenila socialna struktura, kar je privedlo tako do pozitivne socialne in politične dinamike kot tudi do konfliktov, kot kaže primer nekaterih občin na obrobju mest, kjer imajo staroselci in priseljenci pogosto različna stališča glede prostorske in okoljske politike. V številnih smučarskih središčih je prišlo med avtohtonimi prebivalci, ki živijo od turizma, ter priseljenci in lastniki počitniških stanovanj tudi do političnih in socialnih sporov glede nadaljnjega razvoja turizma.

Politika, ki jo je izvajala večina alpskih držav, se je spreminjala: države so najprej subvencionirale gorska območja, nato so uvedle decentralizacijo, da bi tako ogroženim občinam in regijam omogočile večje možnosti delovanja, in pri tem opustile opravljanje marsikatere od suverenih nalog. V Švici, Italiji in Franciji so sprejeli zakone, prilagojene zahtevam gorskih občin, v Avstriji so pripravili posebne programe za ohranjanje hribovskih kmetij in spodbujanje splošnega regionalnega razvoja. Vsi ti ukrepi so v celoti ugodno vplivali na socialno kompetenco prebivalstva, ki je bilo tako pozvano k premisleku o nadaljnjem razvoju in ustreznem ukrepanju.

Za alpski svet so na splošno značilna velika nasprotja: po eni strani strukturna šibkost in odseljevanje, ki povzročata razkroj socialnih vezi, po drugi strani velika privlačnost krajine, torej njena prekomerna raba in preobremenjenost, ki prav tako ogrožata socialno kohezijo. CIPRA zato zahteva vzpostavitev platforme, ki bo obsegala več regij oz. panog, pripravo projektov in ustanovitev partnerstev, ki bodo pri prebivalstvu ponovno povečali občutek solidarnosti in okrepili socialno kompetenco. CIPRA poleg tega opaža, da v alpski politiki prevladujejo moški. Družbena vloga ženski pogosto ni dovolj priznana, zato CIPRA zahteva tak razvoj v Alpah, v katerem bodo ženske močneje zastopane v gospodarstvu, kulturnem in političnem življenju, še zlasti pa tam, kjer se sprejemajo odločitve.

Ekspertna skupina, ki jo je pooblastila CIPRA, se je v raziskavi ukvarjala zlasti s tremi vprašanji:

o Kaj pripravi ljudi do tega, da ne glede na gospodarske in okoljske možnosti ostanejo na območju Alp oz. se tja preselijo?

o Kako učinkujejo spremembe socialne strukture na trajnostni razvoj?

o Kako je mogoče krepiti socialno kompetenco posameznika in skupnosti?

Atraktivnost lokacije in sposobnost delovanja kot pojava, ki sta neodvisna drug od drugega
Ekspertna skupina je prepričana, da atraktivnost lokacije ni v prvi vrsti odvisna le od socialne kompetence, temveč jo določajo predvsem zaposlitvene perspektive in priložnosti za podjetja, prometna dostopnost in kakovost okolja.Atraktivnost lokacije za podjetja, posameznike in družine je le redkokdaj povezana z družbeno dinamiko, za katero večina ljudi sploh ne ve ali jo komaj upošteva.
Po drugi strani pa so možnosti za delovanje v veliki meri odvisne od socialne kohezije, socialnega kapitala in skupnih interesov prebivalcev. Socialno kohezijo in skupne interese sta pogosto pokopala prav gospodarski razvoj Alp ter konkurenca med deležniki in lokalnimi skupnostmi.
V zvezi s tem je treba upoštevati zlasti dvoje:
- Odročna in redko poseljena območja morajo ostati dostopna in povezana z zunanjim svetom prek sodobnih komunikacijskih tehnologij in biti pripravljena za razvoj socialnega kapitala prebivalcev.
- V atraktivnih regijah mora priti do intenzivne socialne izmenjave med novopriseljenimi in staroselci, med nasprotniki in zagovorniki turizma. Prebivalci se ne smejo umakniti v lastne socialne skupine.

Skupno življenje priseljencev in dnevnih migrantov
Strokovnjaki, ki jih je pooblastila CIPRA, vidijo v "urbanizaciji" Alp prvi socialni izziv: širitev mest in priseljevanje v turistične kraje in vasi, ki so od velikih alpskih mest (München, Torino, Milano, Dunaj itd.) oddaljeni uro vožnje z avtomobilom, povzročajo na prizadetih območjih globoke socialne spremembe.
Pri domačinih je priseljevanje novih družin lahko vir ponosa v smislu "Pri nas je tako zelo lepo", prav tako lahko povzroči večjo raznolikost in odprtost navzven. Vendar ni nujno, da tesni odnosi z družinami staroselcev sploh nastanejo. Izziv je torej v tem, da je treba poskrbeti za to, da prebivalci alpskih mest in lokalnih skupnosti med seboj razpravljajo o svojih idejah in projektih, da se soočijo z ohranjanjem in razvojem svojega socialnega, kulturnega, naravnega in gospodarskega okolja.

S priseljevanjem se povečuje tudi konkurenca na stanovanjskem trgu. Otroci staroselskih družin pogosto naletijo na težave pri iskanju stanovanj, zato strokovnjaki predlagajo, da občine strožje nadzorujejo špekulacije z nepremičninami, kot se pojavljajo v določenih predelih alpskega območja (npr. v Franciji), mladim družinam pa omogočijo ugodne kredite in nakup gradbenih zemljišč po ugodnih cenah.

Ukrepi za preprečevanje bega možganov
Strokovnjaki ugotavljajo, da z območij, za katera je značilen proces odseljevanja, odhajajo predvsem mladi strokovnjaki. V takem primeru govorimo o begu možganov ali odtekanju znanja (brain drain). V švicarskih kantonih Valais in Uri je pri nekaterih starostnih skupinah stopnja odseljevanja dosegla tudi do 70 odstotkov, kanton Graubünden zaradi odseljevanja mlajše generacije vsako leto izgubi okoli 13 mio. švicarskih frankov, kar se posledično kaže v nesposobnosti ohranjanja številnih javnih služb (vrtci, šole, zdravniške ordinacije).
Številni alpski prebivalci bi seveda raje ostali v domačem kraju, če bi le dobili ustrezno zaposlitev in imeli ugodne možnosti, da si ustvarijo družino oz. poiščejo življenjskega partnerja. če se odselijo, živijo kot vsi migranti v nekakšnih "shizofrenih razmerah", v razdvojenosti med novim delovnim mestom in novim okoljem na eni ter hrepenenjem po domačem kraju na drugi strani.

Razprodaja tradicije prek turizma
Močna kulturna identiteta je običajno pomemben dejavnik socialne kohezije in kompetence in tudi zdravilo proti izoliranosti, osamljenosti, anonimnosti sodobnega življenja. Tako močna identiteta se pogosto pripisuje alpskim območjem, zlasti turističnim regijam, kjer se povezanost z lastnimi koreninami vidneje izraža zaradi trženja folklornih elementov in izdelkov domače obrti.
Ekspertna skupina svari pred takim nostalgičnim konceptom in razprodajo v obliki turizma, kajti to lahko pripelje do folklorizacije navidezne identitete.
Po drugi strani pa obstajajo tudi pozitivni primeri spodbujanja domače kulture in tradicije, ki prispevata k socialni izmenjavi in spodbujata k razmisleku o skupnih projektih: ne brez razloga je kulturni festival Rigodonaïres v francoskih Alpah Sud-Isère eden od vzorčnih projektov CIPRE (gl. besedilo v nadaljevanju).

Spodbujanje socialne angažiranosti
Pogosto se je povezanost, značilna za velike družine, umaknila napetim razmeram v malih družinah in tako prav v odročnih okoljih komajda preostane še kaj časa za socialne dejavnosti.
Poleg tega država vedno bolj omejuje sredstva za izvajanje javnih storitev, kar še posebej občutijo mlade družine, brezposelni in starejši ljudje. Otroških vrtcev, šol in športnih objektov ni mogoče več vzdrževati, pošta, trgovina z mešanim blagom, zdravniška ordinacija in bolnišnica so zaprle svoja vrata, trgovine in gostilne obratujejo le še v času turistične sezone. Pobude za spodbujanje socialne in ekonomske izmenjave na lokalni (npr. projekt "Tauschkreis Vorarlberg", samooskrbni center Kempodium v Kemptnu) ali regionalni ravni lahko nastale vrzeli vsaj deloma zapolnijo.
V času, ko se država umika in socialne strukture niso več tako toge, vidi ekspertna skupina največji izziv pri krepitvi socialne kompetence na alpskem območju v tem, da je treba skupnost prebivalcev vedno znova povezovati, doseči, da med seboj organizirajo, jih spodbujati k večji udeležbi pri sprejemanju odločitev ravno takrat, ko gre za varstvo krajine in okolja, storitve za prebivalstvo, dostop do trga delovne sile in stanovanjskega trga.
Najpomembnejša priporočila skupine so naslednja:
o Skupnosti v Alpah morajo upoštevati socialno raznolikost, tako da v organe odločanja in predstavniške organe vključujejo skupine prebivalcev, ki so številčno najslabše zastopane, denimo ženske, tujce in nove priseljence.
o Ustvariti morajo skupno identiteto, ki bo sprejela tudi verske in kulturne manjšine; primer za to je vzorčni projekt "Prostor mladim", ki ga izvajajo na slovensko-avstrijskem obmejnem območju.
o Pri načrtovanju morajo v večji meri upoštevati lokalne potrebe, spodbujati sodelovanje med posameznimi področji in regijami ter istočasno usmerjati pogled tudi navzven.
o Kjer se država umika iz ohranjanja zagotavljanja infrastrukture in javnih storitev, je treba spodbujati nove pobude in združevati vire.

Strokovnjaki navajajo številne vzorčne projekte, ki večinoma izpolnjujejo postavljena merila za doseganje socialne kompetence.

1. primer: Graubünden, Švica
www.polo-poschiavo.ch
Nagrajeni projekt natečaja CIPRE "Prihodnost v Alpah" 2005
Polo Poschiavo/Puschlav
Valposchiavo, Bregaglia, Val Müstair, Valle Maggia, Valtellina, Valchiavenna so stranske doline v južni Švici in Lombardiji, ki danes niso več prometno tako odročne, kot je to bilo nekdaj. Projekt e-učenja na daljavo Polo Poschiavo je tamkajšnjim prebivalcem omogočil, da so se povezali s preostalim svetom. Polo Poschiavo je kompetenčni center za čezmejno poklicno usposabljanje, v okviru katerega potekajo videokonference in tečaji za pridobitev poklicnega, jezikovnega in računalniškega znanja.

Intenzivni e-tečaj po izteku porodniškega dopusta
K priljubljenosti projekta je pripomoglo dejstvo, da svoje uporabnike ne le obvešča, izobražuje in zabava, marveč daje tudi neslutene možnosti za pridobivanje političnih informacij in soodločanje. Pri projektu sodelujejo ženske, ki se po izteku porodnoškega dopusta želijo vrniti na delo, pa tudi obrtni mojstri, trgovci na drobno, kmetje in starejši občani. Od leta 2002 je bilo v sklopu pobude organiziranih že več kot sto tečajev. Nosilci projekta so kanton Graubünden, regije in občine ter združenje obrtnikov in samostojnih trgovcev. Letna proračunska sredstva, namenjena za izvajanje projekta, znašajo okoli 200.000 evrov.

2. primer: Sud Isère, Francija
www.bise-du-connest.tk
Festival Rigodonaïres
"Odkrivanje naših korenin pomeni razumevanje sedanjosti, da bi tako oblikovali prihodnost," se glasi vodilni motiv festivala Rigodonaïres, ki ga od leta 1998 vsako poletje organizira šest občin v francoskih Alpah Sud-Isère. "Rigodons" so kmečki plesi iz obdobja baroka in izvirajo iz francoske Dofineje.
Tradicionalna kultura navdušuje domačine in obiskovalce
Namen festivala je kulturno potovanje po gorskih vaseh, od katerih vsaka organizira svoj praznik s tradicionalnimi sprevodi, srednjeveškimi baladami, igrami in plesi. Organizatorji želijo spodbuditi kulturno identiteto in oživiti izginjajoče tradicionalne kmečke običaje. Dejstvo, da kulturni festival spodbuja tudi okolju prijazen turizem, je za organizatorje pozitiven stranski učinek festivala. Potujoči festival istočasno prispeva k spodbujanju in razvijanju socialnih virov v krajih, kjer poteka tekmovanje in kjer je povezanost lokalnih skupnosti velikega pomena ter iz leta v leto močnejša.

3. primer: Vorarlberg, Avstrija
www.tauschkreis.net
Projekt v končnem izboru natečaja CIPRE "Prihodnost v Alpah" 2005
Društvo za izmenjavo "talentov" v okviru organizirane sosedske pomoči Vorarlberg
Ni nujno, da gre vedno za tradicionalni trg: obstaja tudi društvo Talente-Tauschkreis Vorarlberg, ki v okviru organizirane sosedske pomoči omogoča nedenarno menjavo storitev in blaga, članom pa se v dobro knjižijo t.i. talenti, kot se imenuje nadomestna denarna enota.
Neprofitno društvo želi aktivirati posebne sposobnosti posameznikov, ki so brez stalne zaposlitve (mlade matere, brezposelni, invalidi in starejši), in s tem okrepiti njihovo samozavest. Pobuda ustvarja socialno povezanost in pomaga pri krepitvi družbene kohezije. Sistem "talentov" deluje podobno kot sistem zbiranja nagradnih milj pri letalskih družbah, le da so talenti prijazni tako do ljudi kot do okolja.

Pohištvo lahko kupujemo s talenti
Kot primer lahko navedemo mati samohranilko, ki deluje v društvu za sosedsko pomoč in ji uspe privarčevati zadostno vsoto talentov, s katerimi lahko, denimo, pri mizarju naroči izdelavo otroške sobe v masivnem lesu, kupi ekološko pridelano hrano ali pa si rezervira udeležbo na katerem od seminarjev v izobraževalnem središču.
Društvu je za sodelovanje v sistemu izmenjave talentov že uspelo pridobiti številne občine, socialne ustanove in podjetja. Od ustanovitve dalje si je 1400 članov izmenjalo 11 mio. talentov oz. opravilo 110.000 delovnih ur. Številne družine so s talenti že zaslužile 10 % gospodinjskega proračuna. 12 % od skupaj 560 članskih računov že vodijo podjetja in socialne ustanove.
Gospodarjenje v talentih se izplača tudi podjetjem, saj lahko hitro in enostavno poiščejo ponudnike za priložnostna dela v zelo osebnem okolju. Model pravične in okolju prijazne izmenjave je našel posnemovalce v sedmih regijah, kar je razlog več za bogato proslavitev desetletnice delovanja.