Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Perspektive prihodnjega razvoja zimskošportnih središč v Alpah - Strategije in alternative v zimskem turizmu

29.11.2006 / Damiano Di Simine
Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju turizma predvideva za Alpe široko zasnovano turistično ponudbo, ki združuje turizem in regionalno gospodarstvo. Nasprotno temu so javne investicije namenjene predvsem intenzivnim, specializiranim turističnim ponudbam v paketu. A zaradi podnebnih sprememb so te investicije sedaj postale vprašljive.
Ponudbe za izvajanje športov na snegu so bistvena komponenta alpskega turizma in tako bo tudi v prihodnje, čeprav trg ne daje nobenih znamenj, da bi se povpraševanje na tem področju povečalo. Stalno ponavljajoči se in kratkoročno nepredvidljivi dogodki, pogojeni z izjemnimi podnebnimi razmerami, so med deležniki smučarskega turizma povzročili veliko negotovost. Največ je pri tem utrpelo smučanje v letni sezoni, saj je v južnih Alpah skoraj popolnoma izginilo, k čemur so veliko pripomogli umikanje ledenikov, odstranjevanje infrastrukture, zgrajene na permafrostu, in morfološke spremembe površine ledenikov.

V osrednji gospodarski panogi - zimskem smučanju - se turistični kraji takemu razvoju upirajo z izvajanjem različnih ukrepov.

Tehnični ukrep, ki se je danes uveljavil že skorajda povsod, je umetno zasneževanje. Vplivi na okolje so se ob tem občutno povečali, saj je poleg velike porabe energije in vode, ki sta nujno potrebni za izdelavo umetnega snega, zaradi pripravljanja homogene snežne odeje in dejstva, da je treba zagotoviti smuko tudi na zelo tanki snežni odeji, treba vložiti veliko truda tudi v oblikovanje in izravnavo terena smučarskih prog, tako da gradnja novih prog zahteva nemajhne stroške za uravnavanje tal in zasipavanje tisoče kubičnih metrov zemljine in kamnine. Poleg tega so zaradi polaganja vodovodnih cevi in gradnje akumulacij potrebna obsežna odkopavanja, kar je spet hud poseg v alpsko okolje. V milih zimah pa so vsi ti tehnični ukrepi zaman, saj izdelava umetnega snega zahteva ustrezne temperature, ki omogočajo tvorbo ledu. (Prim. str. 7)

Prilagoditveni ukrepi predvidevajo premestitev infrastrukture v višje lege. Stroški za izvedbo takih posegov so izjemno visoki in "požirajo" finančna sredstva, ki bi bila sicer lahko namenjena za regionalni razvoj. Pogosto so omenjeni ukrepi vključeni v velike projekte gradnje smučišč in predvidevajo povezovanje večjega števila smučišč, pri čemer se stalno povečujejo skupni negativni vplivi na ekološko občutljiva območja v visokogorskem prostoru. Številni od teh posegov, na primer v italijanskih Alpah, tudi nasprotujejo zavarovanim območjem: projekti izgradnje smučišč bodo, denimo, prizadeli narodni park Stelvio/Stilfser Joch, oba regijska parka na območju Adamella in številna druga območja Nature 2000.

Multifunkcionalni ukrepi imajo najbolj pozitivne učinke navzven pri istočasno najmanjših vplivih na okolje. V tem primeru se poskuša izdelati čim bolj raznolika turistična ponudba (pohodniški izleti, toplice, centri dobrega počutja, tematske gastronomsko-kulturne poti, animacije za otroke itd.), ki omogoča številne prednosti, med drugim tudi podaljšanje bivanja in možnost pristnega turističnega doživljanja, ki e ne omejuje le na paket zimskih športov. Na tak način je mogoče v vrsto uporabnikov turistične ponudbe vključiti tudi številna druga proizvodna in storitvena podjetja (s področja kmetijstva, obrti, proizvodnje hrane, kulture), pri katerih ni nuno, da imajo sedež v turističnem kraju, ampak so porazdeljena po vsej regiji. Taka usmeritev se že kaže v nekaterih zakonskih določbah v Italiji, ki uvajajo pojem turističnega sistema kot strukturirane oblike sodelovanja med različnimi lokacijami in gospodarskimi akterji.