Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Dolgoletni negativni vpliv gnojenja na alpske ekosisteme

21.09.2006 / alpMedia
Študija švicarskega nacionalnega raziskovalnega programa "Krajine in habitati Alp" je podprla domnevo, da so alpski ekosistemi še posebej neprilagodljivi pri odzivanju na posege človeka.
Forscher auf der Schynige Platte
Image caption:
Alpski ekosistemi bodo po poškodbi le počasi dosegli prvotno stanje. Priska Ketterer © nfp48
Predmet raziskav so bila tla in vegetacija na območju Schynigenske plošče v Grindelwaldu v Švici, kjer je v tridesetih letih botanik Werner Lüdi opravljal poskuse s postopki gnojenja in apnenja, ker je želel povečati produktivnost višje ležečih planin. A kot se je kasneje pokazalo, so njegovi ukrepi zadostovali, da so danes kemične in mikrobiološke lastnosti tal popolnoma spremenjene in da je vegetacija s številnimi rastlinskimi vrstami uničena za več stoletij.
Poapnjene površine se zelo razlikujejo od površin, ki so bile gnojene brez dodajanja apnenca. Razlike nastajajo zaradi hitrejšega izpiranja gnojila. Vsebnost kalcija in pH vrednost poapnjenih površin sta se do danes povečali, kar dobro vpliva na rastline, ki potrebujejo hranljive snovi. Ta spoznanja so še zlati pomembna, ker zaradi onesnaževanja zraka v naravni krogotok zaidejo precejšnje količine gnojil, ki spreminjajo biotsko raznovrstnost.
Bibliografija: Spiegelberger, T. et al (2006) Long-Term effects of short-term perturbation in a subalpine grassland. In Ecology:. 87. zvezek, št. 8, strani 1939-1944. Vir: www.presseportal.ch/de/story.htx?nr=100515903 (de/fr)