Novice
Povečanje kapacitet je možno tudi brez gradnje novih baznih predorov
22.09.2005
/
Helmuth Moroder
Povečanje kapacitet in večja izkoriščenost obstoječe železniške mreže ponuja stroškovno ugodno alternativo za gradnjo velikih projektov. Lahko bi jih uresničili v kratkem času, če bi bili opredeljeni politični okvirni pogoji.
Prek Alp pelje danes pet pomembnih dvotirnih železniških prog Mont Cenis, Simplon, Gotthard, Brenner in Tarvis, po katerih je bilo v letu 2004 skupno prepeljanih 43,4 mio. neto ton tovora. To je okrog 34 % vsega čezalpskega tovornega prometa v cestnem in železniškem prometu na istem odseku alpskega loka (128 milijonov neto ton) .
Velik učinek z neznatnimi investicijami
Na dvotirni železniški progi, ki je opremljena s sodobno tehnologijo, lahko potuje 150 parov vlakov, tj. 300 vlakov na dan. Njihovo število je mogoče še povečati, če je hitrost posameznih vlakov enaka.
Če izhajamo iz dejstva, da je okrog 80 vlakov namenjenih potniškemu prometu, ostane na razpolago še 220 vlakov za tovorni promet. Pri povprečni pripeti teži 900 neto ton na vlak in pri 300 delovnih dneh na leto znaša letna transportna kapaciteta 59,4 mio. neto ton. Če bi bila dosežena le polovica te kapacitete, bi to že bil odličen in popolnoma uresničljiv rezultat, tj. 30 mio.neto ton letno.
Trenutna šibka točka, ki bi ovirala uresničitev tega cilja, ni nezadostno število železniških tirov na glavnih progah. Posodobiti bi bilo treba vozlišča v železniškem omrežju, zgraditi terminale in posodobiti logistiko. Poleg tega je treba povečati vozni park z sodobnimi lokomotivami.
Spodnja tabela podaja pregled trenutnih količin prepeljanega tovora z železnico na petih najpomembnejših transverzalah, možne količine prepeljanega tovora ter trenutno stopnjo izkoriščenosti. V povprečju je izkoriščenih samo 30 % transportnih kapacitet.
Povečanje kapacitet bi bilo uresničljivo v kratkem času
Če bi bilo vseh pet železniških transverzal prek alpskega loka učinkovito izkoriščenih, bi znašala transportna kapaciteta 150 milijonov ton letno, kar je trikrat več, kot znaša v tem trenutku prepeljana tonaža. To krepko presega trenutni obseg tovornega železniškega in cestnega prometa skupaj, prepeljanega prek alpskega loka (128 milijonov ton na relaciji med Mont Cenisom in Tarvisom). Za to bi potrebovali občutno manj investicijskih sredstev in časa kot za gradnjo novih alpskih transverzal.
Velik učinek z neznatnimi investicijami
Na dvotirni železniški progi, ki je opremljena s sodobno tehnologijo, lahko potuje 150 parov vlakov, tj. 300 vlakov na dan. Njihovo število je mogoče še povečati, če je hitrost posameznih vlakov enaka.
Če izhajamo iz dejstva, da je okrog 80 vlakov namenjenih potniškemu prometu, ostane na razpolago še 220 vlakov za tovorni promet. Pri povprečni pripeti teži 900 neto ton na vlak in pri 300 delovnih dneh na leto znaša letna transportna kapaciteta 59,4 mio. neto ton. Če bi bila dosežena le polovica te kapacitete, bi to že bil odličen in popolnoma uresničljiv rezultat, tj. 30 mio.neto ton letno.
Trenutna šibka točka, ki bi ovirala uresničitev tega cilja, ni nezadostno število železniških tirov na glavnih progah. Posodobiti bi bilo treba vozlišča v železniškem omrežju, zgraditi terminale in posodobiti logistiko. Poleg tega je treba povečati vozni park z sodobnimi lokomotivami.
Spodnja tabela podaja pregled trenutnih količin prepeljanega tovora z železnico na petih najpomembnejših transverzalah, možne količine prepeljanega tovora ter trenutno stopnjo izkoriščenosti. V povprečju je izkoriščenih samo 30 % transportnih kapacitet.
Povečanje kapacitet bi bilo uresničljivo v kratkem času
Če bi bilo vseh pet železniških transverzal prek alpskega loka učinkovito izkoriščenih, bi znašala transportna kapaciteta 150 milijonov ton letno, kar je trikrat več, kot znaša v tem trenutku prepeljana tonaža. To krepko presega trenutni obseg tovornega železniškega in cestnega prometa skupaj, prepeljanega prek alpskega loka (128 milijonov ton na relaciji med Mont Cenisom in Tarvisom). Za to bi potrebovali občutno manj investicijskih sredstev in časa kot za gradnjo novih alpskih transverzal.
Instagram
LinkedIn