Še zlasti je manjša zastopanost olesenelih rastlin in rastlin, ki cvetijo zgodaj. Avtorji raziskave ugotavljajo, da si številna pobočja, ki so jih strojno izravnali pred tremi desetletji, še zlasti tista v višjih predelih nad drevesno mejo, kljub ozelenjevanju še do danes niso popolnoma opomogla. Delež umetno zasneženih smučišč predstavlja približno en odstotek v celotni površini smučišč v švicarskih Alpah. Na rastje vpliva tudi uporaba umetnega snega. Razloge za skromnejšo vegetacijo, za katero je značilno zgodnje obdobje cvetenja, in povečanje števila vrst, ki potrebujejo več hranilnih snovi, je treba iskati v zakasnitvi spomladanskega taljenja snega in spremembah v kemijski sestavi snega.
Prav tako so raziskovalci izrazili bojazen, da se bo zaradi podnebnih sprememb na številnih smučarskih območjih gradnja smučišč preusmerila v vedno višje nadmorske višine in da bodo umetno zasneževana smučišča vedno pogostejši pojav, zato priporočajo varovanje ekološko vrednih območij in opustitev gradnje novih smučišč. Raziskavo so opravili na Švicarskem inštitutu za raziskovanje snega in snežnih plazov iz Davosa v Švici ter univerzah v Zürichu (Švica) in Potsdamu (Nemčija).
Bibliografija: "Effects of ski piste preparation on alpine vegetation", v: Journal of Applied Ecology, 42. zvezek, april 2005, str. 306.