Iskanje

Mladinski parlament: pet resolucij za boljšo kakovost življenja

Prepovejte plastiko za enkratno uporabo, spodbujajte trajnostno pridelavo medu, namakajte s kapljičnim namakanjem: Te in druge zahteve je sredi marca 2025 sprejel Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC) v Rosenheimu/D.

Skupaj za prihodnost Alp

Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.

Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija

Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.

K mreži gorniških vasi pristopila tudi prva vas v švicarskem kantonu Ticino

V švicarski dolini Onsernone so prve dni maja 2024, potem ko so izpolnili zahtevne pogoje sprejemnega postopka, proslavili svoj vstop v mednarodno mrežo gorniških vasi. Ta je v ospredje postavila trajnostni gorski turizem, krepitev ustvarjanja dodane vrednosti na lokalni ravni in s tem povezano udejanjanje načel Alpske konvencije.

Odločna prizadevanja Mladinskega parlamenta Alpske konvencije za varovanje in ohranitev alpskih zavarovanih območij

Omejitev števila vstopnic za obiskovalce in obiskovalke zavarovanih območij, označitev območij, na katerih gradnja infrastrukturnih objektov ni dovoljena, strokovna ekskurzija na zavarovano območje, kot je predvideno po učnem načrtu: 18. zasedanje Mladinskega parlamenta Alpske konvencije (Youth Parliament to the Alpine Convention - YPAC) je bilo posvečeno alpskim zavarovanim območjem, obenem pa priložnost za prvo izmenjavo in sodelovanje z Mladinskim svetom CIPRE.

Alpska politika v letu 2023: slovensko-švicarsko leto

Mednarodno sodelovanje med državami in regijami na območju Alp bosta letos odločilno zaznamovali dve državi: Slovenija je prevzela predsedovanje Alpski konvenciji, Švica pa kot prva država nečlanica EU predseduje EUSALP.

Pravica do nedotakljivosti Alp

Alpska konvencija je tri desetletja po podpisu glede na sodobne izzive, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti, pomembnejša kot kdaj koli prej. Paul Kuncio pojasnjuje, katere ovire bo treba premagati, da bi vizijo in potenciale tega pomembnega sporazuma lahko uresničili v celoti.

Pritisk na Alpe še nikoli ni bil tako velik

Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.

Glasovi za spremembo

Prisluhnite novemu podkastu CIPRE Avstrija Alpenrauschen in izvedeli boste, kako zavzeti posamezniki s svojim vsakodnevnim delovanjem pripomorejo k oblikovanju življenja na alpskem območju, s tem pa tudi k trajnostnemu razvoju Alp.

V imenu Alpske konvencije

Pomembna zbirka pravnih vsebin za državne organe, pravne strokovnjake, nevladne organizacije in sploh vse zainteresirane je nedavno prenovljeni spletni portal pod uredništvom CIPRE Avstrija, ki ponuja zbrano sodno prakso in strokovno literaturo v zvezi z Alpsko konvencijo in njenimi izvedbenimi protokoli.

Alpski turizem prihodnosti

Rezultati projekta CIPRE Ponovni zagon alpskega turizma kažejo, kako je mogoče uresničevati odpornejši in za okolje sprejemljivejši turizem.

Varstvo podnebja: od načrta do izvedbe

Kot predvideva novi posodobljeni Akcijski načrt za podnebje 2.0, pripravljen v okviru Alpske konvencije, naj bi območje Alp doseglo podnebno nevtralnost in podnebno odpornost do leta 2050. Na področjih, kot so hribovsko kmetijstvo, prostorsko načrtovanje in biotska raznolikost, je zdaj na vrsti sprejetje konkretnih ukrepov.

Gorniške vasi: od Zahodnih Alp pa vse do Sredozemskega morja

Mreža gorniških vasi združuje manjše alpske občine, ki si v okviru svojih dejavnostih prizadevajo za uresničevanje trajnostnega turizma in varstva narave. Mreža se širi tudi v letu 2021, saj se ji je pridružilo šest novih članic iz Avstrije, Italije in prvič doslej tudi Švice.

Švicarsko predsedovanje Alpski konvenciji

Konec leta 2020 je Švica uradno prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji – ena od ključnih tem v prihodnjih dveh letih bo izziv, ki ga prinašajo podnebne spremembe.

Glasnica trajnostnega razvoja v Alpah

Alenka Smerkolj je odrasla v socialistični Jugoslaviji. Potem ko je zaključila mednarodno kariero na gospodarskem področju, je v Sloveniji sodelovala pri pripravi nacionalne dolgoročne razvojne strategije in Agende 2030. Danes si za udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja na celotnem območju Alp prizadeva v vlogi generalne sekretarke Alpske konvencije.

Gradnja predora in Alpska konvencija

V avstrijskem obmejnem mestu Feldkirch že leta razpravljajo o gradnji obvoznice skozi predor. Za projekt je bilo pred kratkim že izdano gradbeno dovoljenje, a gradnja bi lahko pomenila kršitev Alpske konvencije.

Druge poti ni!

55-letna Alenka Smerkolj je pripravljala strategijo trajnostnega razvoja Slovenije že kot ministrica, to pot pa zdaj nadaljuje v vlogi generalne sekretarke Alpske konvencije.

Prihodnost Alp se začne zdaj

Kakšne bodo Alpe jutrišnjega dne, je vprašanje, ki je bilo skupaj s političnimi zahtevami za XV. Alpsko konferenco v središču pozornosti Alpskega tedna Intermezzo, ki je na začetku letošnjega aprila potekal v avstrijskem Innsbrucku.

Alpska konvencija vs. Alemagna

V zadnjem obdobju je opaziti vse pogostejše poskuse, da bi projekt gradnje avtomobilske ceste Alemagna na relaciji Benetke–München vnovič uvrstili na dnevni red. Stalni odbor Alpske konvencije je v zvezi s tem sprejel sklep, s katerim zavrača gradnjo nove alpske avtoceste.

Kakšna bo prihodnost alpske strategije?

Januarja je predsedstvo EUSALP prevzela avstrijska Zvezna dežela Tirolska. V letošnjem letu bo tudi sprejeta odločitev, kako izvajati strategijo v praksi.

Novi začetki in spremembe

Frazo »Najprej mi« je bilo v letu 2016 slišati pogosteje kot kdajkoli prej. V luči globalnega političnega in družbenega ozračja izključevanja in delitev je zato za CIPRO postalo še pomembneje, da trdno stoji za vrednotami, kot so solidarnost, sodelovanje, varstvo okolja in pravičnost.

Nujnost vsealpskega povezovanja

CIPRA Avstrija, CIPRA Nemčija, CIPRA Južna Tirolska. Danes se žičniška podjetja hvalijo s presežniki. S povezavo smučišč v dolinah Pitztal in Ötztal v Avstriji bo nastalo »največje ledeniško smučarsko središče na svetu«.

Alpska konvencija potrdila svojo zavezo k zelenemu gospodarstvu

Alpska konferenca je oktobra 2016 v Grassauu izdala poročilo, kakšno naj bo trajnostno gospodarstvo v alpski regiji. Kolikšna je dejanska vrednost poročila, bo kmalu pokazala praksa.

Skupaj z majhnimi koraki proti cilju

Na Alpskem tednu, ki je prejšnji teden pod geslom Alpe in ljudje potekal v Grassauu/DE, so bili v ospredju ljudje in njihov odnos do Alp. Največ pozornosti pa je bilo posvečeno problematiki migracij in sodelovanju mladih v postopkih odločanja.

Stališče: preverjanje s stranskimi učinki

Kako zagotoviti učinkovitejše varstvo zavarovanih območij v Alpah in pokrajin? V ta namen je Odbor za preverjanje Alpske konvencije nedavno izdal ustrezna priporočila. Postopek je spremljala nekdanja direktorica CIPRE International Claire Simon in v zvezi s tem pripravila spodnji povzetek dogajanja.

CIPRA stopa na pot sprememb

Minilo je petindvajset let, odkar so alpske države podpisale Alpsko konvencijo. Kakšen je pomen tega mednarodnega sporazuma za vsealpsko sodelovanje danes in v prihodnje, je CIPRA International pokazala v svojem zadnjem poročilu o delu. Nevladni organizaciji s sedežem v Lihtenštajnu se v avgustu 2016 obetajo tudi kadrovske spremembe, saj bo mesto direktorja prevzel Andreas Pichler.

Prostor je omejen naravni vir – odprto pismo konferenci ministrov alpskih držav, ki so pristojni za urejanje prostora

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) se v odprtem pismu obrača na ministrice in ministre za okolje in prostor alpskih držav Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Slovenije, Lihtenštajna, Monaka in Švice, da bi podprli njihova prizadevanja za trajnostno politiko urejanja prostora na območju Alp, in da obenem v času priprav na konferenco alpskih držav o urejanju prostora, ki bo potekala od 18. do 19. aprila v Murnauu v Nemčiji izrazimo našo zaskrbljenost. Ministrstva naprošamo, da okrepijo svoje dejavnosti, namenjene varstvu naravnega življenjskega okolja na območju Alp.

Alpski signali 1: Alpska konvencija – Prirocnik

V Lihtenštajnu stavijo na Alpsko konvencijo

Novi predor naj bi v prihodnje dodobra razbremenil promet v Feldkirchu, to pa bi, kot napovedujejo študije, v sosednjem Lihtenštajnu povečalo obseg avtomobilskega in tovornega prometa. Lihtenštajnska vlada želi sedaj ugotoviti, ali določbe Alpske konvencije veljajo tudi v primeru gradnje omenjenega predora

Italija bo spoštovala prometni protokol

V igri je bilo veliko. Skrbi zaradi neupoštevanja veljavnosti prometnega protokola so zaenkrat odložene. V nadaljevanju o tem, kako je izjava o izjavi rešila temelj Alpske konvencije, ni ji pa uspelo pregnati prikazni, imenovane Alemagna.