Iskanje

Fréjus: Konec za »alpsko avtocesto na tirih«

Po 18-mesečni zapori zaradi zemeljskega plazu so v začetku aprila 2025 ponovno začeli voziti prvi potniški vlaki skozi železniški predor Frejus, ki povezuje Italijo in Francijo. Nasprotno pa prevoz cestnih tovornjakov na tovornih vlakih ni bil ponovno vzpostavljen.

Majhna občina preprečila gradnjo avtoceste

Majhni alpski občini se je po številnih pritožbah uspelo postaviti po robu velikanu, italijanski družbi za avtoceste, to pa bi lahko pomenilo, da je projekt gradnje avtoceste Valdastico Nord zaključen primer.

Alpskim državam grozi poraz

Prometni ministri in ministrice 27 držav članic EU so pretekli teden na virtualnem zasedanju opravili razpravo o novem predlogu direktive o evrovinjeti, ki ureja sistem zaračunavanja cestnih pristojbin za uporabo avtocest za težka tovorna vozila – sprejeti jo nameravajo 18. 12. 2020, kar pa bi alpskim regijam, ki so že sedaj zelo izpostavljene negativnim učinkom tranzitnega prometa, občutno omejilo manevrski prostor.

Mobilnost: razmišljamo drugače!

Okolju prijazno, učinkovito, cenovno dostopno – nagrado za trajnostno mobilnost je v letu 2020 Avstrijski prometni klub (VCÖ) namenil projektom, ki so se vprašanja mobilnosti lotili drugače. Glavno nagrado je prejela manjša alpska občina na skrajnem zahodu Avstrije.

V žarišču: tranzitni promet

Prometne obremenitve okolja in ljudi v ozkih alpskih dolinah zaradi tranzitnega prometa so postale ključni sestavni del evropske prometne politike in to ne velja le za brennerski prelaz. Ta je danes žarišče dramatične rasti števila tovornjakov na cestah in krepitve onesnaževanja zraka, lokalni prebivalci pa so izpostavljeni stalnim prometnim zastojem in obremenitvam s hrupom, tudi zaradi trenda naraščanja števila tovornih vlakov.

Compact "Premisliti - Spremeniti miselnost - Preusmeriti se"

Zakaj se vozimo z avtomobili? Zakaj tako težko spremenimo svoje navade? Kako naj uspešno preidemo na uporabo trajnostnih alternativ?

AlpInnoCT

[Projekt zaključen] Čezalpski cestni tovorni prevoz ima na Alpe kot življenjski prostor izreden ekološki in socialno-kulturni vpliv. Večina akterjev, npr. špediterji, upravljavci pristanišč, upravni organi ali potrošniki, se negativnih vplivov, kot so emisije snovi v zrak ali emisije hrupa, zaveda in mnogi od njih tudi sami iščejo ustrezne tehnične ali regulativne rešitve.

Prometne ureditve

Naša Dunajska, naša odločitev!

Vabljeni na shod proti predvideni širitvi Dunajske ceste v Ljubljani, ki bo v torek, 16.9.2014!

Za ljudi in naravo izboljšanja razmer ne bo

Miniti je moralo kar sedem let, da je javnost izvedela, kako brennerski predor vpliva na zdravje in kakovost življenja prebivalcev. V nadaljevanju o ugotovitvah raziskave, ki je bila še pred kratkim očem javnosti skrita.

Slab zrak nad Alpami

Razmere glede onesnaženosti ozračja v številnih alpskih dolinah niso kaj spodbudne. V nadaljevanju o tem, zakaj je ogroženo zdravje mnogih ljudi v regiji Rona-Alpe in kako lahko k izboljšanju razmer pripomorejo nižje hitrosti na avtocestah.

Alpska tranzitna borza je s pravnega vidika izvedljiva

S pravnega vidika ni ničesar, kar bi oviralo vzpostavitev Alpske tranzitne borze (ATB), a le pod pogojem, da bodo alpske države za ta projekt izkazale politično voljo, se glasi sklepna misel študije, ki je bila izdelana po naročilu evropske regije Tirolska - Južna Tirolska - Trentino.

Prepoved vožnje za tovornjake v predoru Mont-Blanc

Skozi montblanški predor tovorna vozila razreda euro 3 sicer ne bi smela več voziti že od letošnjega novembra, a Italija in podjetje, ki upravlja predor, sta izvajanje tega regionalnega ukrepa zavrnila. Njuni odločitvi so se v prizadetih občinah odločno uprli.

Alpska mesta zahtevajo omejitev hitrosti na 30 km/h

Društvo Alpsko mesto leta podpira evropsko državljansko pobudo "30 km/h - ljudem prijazna ulica", pri kateri gre predvsem za večjo varnost v prometu, varstvo okolja in več možnosti samostojnega odločanja za občine.

Vožnja po nekdanjih italijanskih vojaških cestah: drveče ali korakoma?

Amaterski športniki so lahko dolga leta brez pravil divjali po nekdanjih vojaških cestah v italijanskih zahodnih Alpah, a zdaj naj bi tam, kjer so nekoč korakali vojaki, vendarle vzpostavil red - na zelo različne načine.

Vseevropska prometna omrežja: manj sredstev, nekoliko več trajnostnosti

EU pripravlja spremembo zakonodaje na področju vseevropskih prometnih omrežij. Spremembe zadevajo tudi velike železniške projekte prek Brennerja in na progi med Lyonom in Torinom.

Napačna prometna politika?

Dejstva, da je Italija vendarle ratificirala prometni protokol, se niso razveselili le kritiki velikih transalpskih infrastrukturnih projektov in okoljske organizacije. Dokumentov in projektov za alpski prostor je tudi sicer dovolj. To, kar zdaj resnično potrebujemo, je prava prometna politika.

Zasajena prva lopata za predor Semmering

čeprav postopki odobritve še niso končani, na gradbišču železniškega predora na Semmeringu pa že hrumijo bagri. Avstrijska politika je prižgala zeleno luč, ne zmeni se za proteste, pa tudi za prazno državno blagajno ne.

Trento: varna in okolju prijazna pot v šolo

Štirideset učencev, opremljenih z opozorilnimi telovniki, tri poti in odrasla spremljevalca v vlogi voznika in nadzornika, bi lahko na kratko povzeli projekt Piedibus - peš v šolo, ki so ga novembra in decembra začeli izvajati še na eni šoli v Trentu.

Departement Isère: javni promet z minimalnimi stroški

Vsak dan je na poti med Vercorsom in Grenoblom okoli 4500 avtomobilov in največkrat se v njih vozi ena sama oseba. Z izvajanjem projekta é.covoiturage so se zato v departmaju Isère odločili zmanjšati število vozil na cestah in obenem izboljšati mobilnost v regiji.

Trajnostno mobilna Ljubljana: na kolo!

Od začetka maja se lahko po Ljubljani vozimo z novimi kolesi v samopostrežnem sistemu izposoje BicikeLJ, ki deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Kolesa dopolnjujejo sistem javnega prevoza in prinašajo najhitrejši ter najcenejši prevoz v samem središču Ljubljane.

Pa smo spet na - oslu!

Osle in mule so ljudje v gorskem svetu stoletja uporabljali kot enega najpogostejših prevoznih sredstev, dokler ju niso zamenjale žičnice, traktorji, terenska vozila in v zadnjem času helikopterji.

Bodo v predorih pod Gotthardom in Fréjusom zgradili še drugo cev?

Če bo izpolnjena volja nekaterih političnih in gospodarskih predstavnikov, bodo v cestnih predorih pod Fréjusom in Gotthardom kmalu zgradili še drugo cev. Pri prvem se uradno govori le o gradnji varnostnega jaška.

Počasnejša vožnja po montblanški avtocesti

V francoski dolini Vallée de l'Arve so predstavili prve ukrepe iz načrta za varovanje ozračja, nekatere od njih pa naj bi začeli izvajati že do konca leta. To velja tudi za ukrep povečanja omejitve hitrosti za 20 kilometrov na uro, ki bo veljal za vse tipe avtomobilov.

Počasna preusmeritev tovornega prometa v Bruslju in Bernu

Švica je v preteklem letu povsem zgrešila zastavljeni cilj preusmeritve tovornega prometa. Tudi Evropska unija ne bi mogla uresničiti cilja, ki do leta 2050 predvideva znižanje izpustov vsaj za 60 odstotkov v primerjavi z letom 1990.

V Grenoblu kmalu prepoved vožnje za vozila 4x4?

Alpsko mesto Grenoble je eno od šestih francoskih pilotnih mest, v katerih bodo od leta 2012 dalje uvedli okoljske cone. To pomeni, da zlasti okolju škodljiva vozila, kot so vozila s pogonom na vsa štiri kolesa ali na dizelski pogon, ne bodo smela več voziti na območju starega mesta Grenoble. Ukrep naj bi izboljšal kakovost življenja v mestnih središčih.

Mariborsko Pohorje: z brezplačnim avtobusom na smučišče

Do pohorske vzpenjače se smučarji januarja lahko brezplačno pripeljejo z mestnim avtobusom št.6. Potnike bosta prevažala dva testna avtobusa na hibridni pogon oziroma zemeljski plin. Gre za poskusni projekt integracije mestnega avtobusnega prometa z žičniškim prometom, ki ga izvaja Mariborska gradbena fakulteta v okviru evropskega projekta "CO2 Nevtralni promet na območju Alp".

Konferenca: Mobilno v prihodnost!

Zadnji konec tedna v septembru je v Bellunu/I okoli sto udeležencev iz šestih alpskih držav razpravljalo o izzivih, možnostih in priložnostih za uveljavitev podnebno nevtralne mobilnosti v alpskih mestih. Skupaj s strokovnjaki in politiki so se razdelili v delovne skupine in se posvetili konceptom mobilnosti znotraj urbanih območij oziroma med mesti in podeželjem.

Francija poskusno uvedla organizirano skupno uporabo vozil

Na relaciji Vercors-Plateau in Grenoble se vsak dan vozi več kot 4500 osebnih vozil, najpogosteje pa sedi v vozilu ena sama oseba. Departma Isère je zato vzpostavil é.covoiturage, spletni portal skupne uporabe avtomobilov, kjer lahko stike med seboj navezujejo tako vozniki kot njihovi sopotniki, ki imajo isti cilj potovanja.

cc.alps kaže poti v trajnostno mobilnost v Alpah

V okviru projekta cc.alps se je CIPRA septembra intenzivneje posvetila trajnostni mobilnosti in prometu ter tako sodelovala pri organizaciji dveh dogodkov na to temo.