Instrumenti in pravna podlaga

07.12.2018

Instrumenti in pravna podlaga

Varstvo narave obravnavajo različni mednarodnopravni akti, ki so za pogodbenice zavezujoči. Instrumente varstva narave poznajo seveda tudi nacionalne zakonodaje. Prostovoljni mehanizmi varstva okolja imajo sicer najšibkejšo pravno moč, vendar so pri javnosti najbolje zapisani, saj temeljijo na aktivnem medsebojnem sodelovanju. Najpomembnejši organi in instrumenti na območju Alp s področja varstva narave so naslednji:

Mednarodne pogodbe

Alpska konvencija
Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, ki so jo sklenile alpske države, da bi zagotovile vsestransko varstvo in trajnostni razvoj Alp. Alpska konvencija ima več protokolov, med katerimi so tudi protokol o varstvu tal, protokol o urejanju prostora in trajnostnem razvoju ter protokol o varstvu narave in urejanju krajine.
www.alpconv.org

Bernska konvencija, Bonska konvencija
Bernska konvencija, s celotnim imenom Konvencija o varstvu prostoživečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, je mednarodna pogodba Sveta Evrope iz leta 1979, katere cilj je ohranitev prostoživečih evropskih rastlinskih in živalskih vrst. Sočasno je bila izdelana tudi Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, s krajšim imenom Bonska konvencija.
www.coe.int (de, en, fr, it), www.cms.int (en, fr)

Direktiva Sveta o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst
Z Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah se države članice Evropske unije zavezujejo k izvajanju ukrepov glede na v direktivi zastavljene okoljevarstvene cilje.
www.fauna-flora-habitatrichtlinie.de (de), https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:31992L0043

Firenška konvencija (Evropska konvencija o krajini)
Evropska konvencija o krajini, ki je nastala na pobudo Sveta Evrope in bila sprejeta leta 2000 v Firencah v Italiji, je mednarodni sporazum o varstvu, upravljanju in načrtovanju pokrajine. K sporazumu lahko pristopijo tudi države zunaj Evropske unije
www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/176 (de, en, fr, it)

Drugi sporazumi in direktive Evropske unije s področja varstva okolja
Okoljski akcijski programi Evropske unije, okoljski sporazumi, ter direktive, kot sta Direktiva o velikih kurilnih napravah in Okvirna vodna direktiva, ki so bili vsakokrat sestavljeni za posamezno večletno obdobje.
https://eur-lex.europa.eu/collection/eu-law/inter-agree.html

Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti
Konvencijo o biološki raznovrstnosti so sprejeli na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju (UNCED), ki je potekala v Riu de Janeiru leta 1992. Konvencijo je doslej ratificiralo 196 držav.
www.cbd.int (en, fr)

Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o varstvu mokrišč, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic. Gre za mednarodni sporazum, ki je nastal na pobudo Unesca in je za pogodbenice zavezujoč.
www.ramsar.org (en, fr)

Nacionalna zakonodaja
Nacionalne zakonodaje določajo način izvajanja mednarodnopravno zavezujočih pravnih aktov. Po opravljenem pristopu k določenemu mednarodnemu okoljskemu sporazumu morajo države svojo veljavno zakonodajo praviloma prilagoditi zahtevam mednarodnih aktov (ratifikacija). Zakonodaje posameznih držav poznajo tudi druge instrumente varstva narave.

Mreže in organizacije

Alparc
Alparc, tudi Mreža zavarovanih območij v Alpah, je koordinacijska točka, ki združuje zavarovana območja na območju veljavnosti Alpske konvencije.
www.alparc.org

Natura 2000
Mrežo Natura 2000 tvorijo med seboj povezana zavarovana območja v Evropski uniji, katerega namen je od leta 1992 upoštevanje določb Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst
natura2000.eea.europa.eu (en), ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/index_en.htm (en)

Smaragdna mreža
Smaragdna mreža (Emerald Network) je mreža posebnih območij varstva, ki temelji na Bernski konvenciji, vzpostavijo pa jo pogodbenice Bernske konvencije z namenom varovanja na evropski ravni redkih in ogroženih habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst. Vsaka pogodbenica se pozove, da na svojem ozemlju označi in zagotovi zadostno število območij, namenjenih ohranjanju „smaragdnih“ vrst in habitatov.
www.coe.int/en/web/bern-convention/emerald-network (en, fr)

IUCN
Svetovna zveza za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources – IUCN) je mednarodna naravovarstvena organizacija, katere naloga je med drugim priprava rdečih seznamov ogroženih vrst (gl. spodaj) in kategorizacija zavarovanih območij.
www.iucn.org

Certifikati in nazivi

Evropska diploma
Za razglasitev območja Evropske diplome je pristojen Svet Evrope, dokument pa mednarodnopravno ni zavezujoč.
www.coe.int/en/web/bern-convention/european-diploma-for-protected-areas (en, fr)

Biogenetski rezervat
Biogenetski rezervat je evropska naravovarstvena kategorija. Kot pri Evropski diplomi gre tudi tukaj za status, ki ga lahko pridobijo zavarovana območja, ki še posebno prispevajo k uresničevanju zahtevanih ciljev. Razglasitev območja za biogenetski rezervat se izpelje prostovoljno na pobudo države članice. Sankcije za kršitve niso predvidene.

Narodni park
Narodni park je zavarovano območje, ki ima z ekološkega vidika posebno visoko naravovarstveno vrednost. Ključni element je naravni razvoj širšega zavarovanega območja, ki je z ukrepi zavarovano pred nezaželenimi človekovimi posegi in onesnaževanjem okolja. Upravljanje narodnega parka se praviloma izvaja po pooblastilu vlade. Danes je na območju Alp 14 narodnih parkov
https://alparc.org/sl/zavarovana-obmocja/kategorije-zavarovanih-obmocij

Naravni rezervat
Tako kot narodni park spada tudi naravni rezervat v varstveno skupino geografsko opredeljenega območja. Za naravne rezervate praviloma veljajo stroga varstvena merila, katerih namen je zavarovati redke naravne habitate, izjemne rastlinske in živalske vrste ali ogrožena mokrišča. V Alpah je več kot 300 naravnih rezervatov
https://alparc.org/sl/zavarovana-obmocja/kategorije-zavarovanih-obmocij

Regijski park, naravni park, regijski naravni park
Regijski parki, naravni parki ali regijski naravni parki vključujejo določene dele pokrajine, ki so nastali zaradi dolgoročnega človekovega vpliva, rabe in gospodarjenja in jih je treba varovati in ohranjati. Kulturna pokrajina, ki je pogosto zelo privlačna, ima pomembno vlogo v regionalnem razvoju in tudi turizmu. V Alpah poznamo več kot 70 zavarovanih območij iz te kategorije.
https://alparc.org/sl/zavarovana-obmocja/kategorije-zavarovanih-obmocij

Unescovo biosferno območje
Unescovo biosferno območje je vzorčna regija trajnostnega razvoja v ekološkem, ekonomskem in socialnem pogledu. V ospredju je človek kot sestavni del biosfere. Tako kot pri svetovni naravni dediščini tudi tukaj status biosfernega območja ni mednarodnopravno zavezujoč
www.unesco.de/wissenschaft/biosphaerenreservate/biosphaerenreservate-weltnetz.html (de)

Unescov seznam svetovne naravne dediščine
Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščin je podlaga za vpis v seznam dediščine svetovnega pomena. Konvencija svetovni naravni dediščini ne zagotavlja varstva, dokler države podpisnice tega ne prenesejo v nacionalno zakonodajo. Tako Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ob kršitvah nima možnosti kaznovanja, izjema je izbris s seznama svetovne dediščine, kar pomeni, da izbrisano območje ne more biti več cilj varstva
whc.unesco.org (en, fr)