Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Dosjeji

Narava in človek v Alpah

07.12.2018
Image caption:
© birdlife.ch

Izkrivljen pogled na naravo

Naselje, ki ga obdaja zelenje in v katerem si ljudje, živali in rastline delijo življenjski in bivalni prostor ter se med seboj cenijo in spoštujejo –  taka je sicer idealna predstava o enakopravnem odnosu med naravo in človekom, v resnici pa vsak teden kosimo travo in preganjamo miši, pajke ali kune.

Človekov odnos do narave oblikuje družba in se vedno znova spreminja. Danes je pogled na naravo zelo antropocentričen, pri tem pa med seboj konkurirajo različna stališča in pogledi: človek, ki deluje aktivno in je v superiornem odnosu do narave, človek, ki je odvisen od narave, ali pa človek, ki je odgovoren za naravo. Odločilen je torej naš odnos do narave in nas samih.

Kdo odloča?

Kot kažejo ankete, večina prebivalcev v Evropi meni, da je biotska raznovrstnost za naše dobro počutje izredno pomembna in da, če jo želimo ohraniti, za to potrebujemo ustrezne varstvene ukrepe. Anketa Eurobarometra o biotski raznovrstnosti, objavljena leta 2015, kaže, da najmanj dve tretjini vprašanih priznavata velik pomen, ki ga ima naravno okolje za oskrbo s hrano, čistim zrakom in vodo, torej za kakovostno življenje.

Maloštevilni bi bili pripravljeni dopustiti poškodovanje ali uničenje zavarovanih območij, če bi to pomenilo spodbudo za gospodarski razvoj, skoraj polovica vprašanih bi tovrstne posege v naravno okolje povsem prepovedala. Okoli 40 odstotkov vprašanih pa nasprotno meni, da bi morali biti ti posegi dovoljeni, če za to obstaja javni interes. In tukaj se skriva problem: kaj sploh je javni interes, kdo ga določa? Pojem javnega interesa se spreminja glede na posamezen kraj in perspektivo, deloma ga je lahko predmet tudi zelo širokih razlag, kot kažejo primeri ogroženih zavarovanih območij v Alpah. Pogosto se v takih primerih kot argument navaja npr. nujno potrebna vzpostavitev povezave med posameznimi smučišči ali gradnja novih akumulacijskih jezov za potrebe proizvodnje električne energije, če naj bi turistične destinacije in privlačne poslovne lokacije držale korak z mednarodno konkurenco. Javnost intenzivne posege v naravno okolje pogosto sprejema, to pa pomeni, da imajo tovrstni posegi prednost pred varstveno funkcijo. A rezultati ankete kažejo, da zagovarja tako miselnost le sedem odstotkov vprašanih – kdo torej sprejema odločitve in s kakšno pravico?

Le na kratek rok

Zanimiva je tudi povezava med naravnimi nesrečami in oceno okoljskih tem: v letih, ki jih je zaznamovalo večje število okoljskih katastrof, ljudje tovrstnim temam pripisujejo večji pomen, ugotavlja švicarska javnomnenjska raziskava Univox (2015). Tak pojav je posledica vse večje mediatizacije: dalj časa trajajo kratkotrajni dogodki, močneje vplivajo na naše zaznavanje, saj jih obravnavajo predvsem mediji. Dolgotrajni in kompleksni dogodki, denimo spreminjanje pokrajine ali podnebne spremembe v daljšem časovnem obdobju, pa se redkeje znajdejo v središču javne pozornosti.

 

Viri in druge informacije:

shranjeno pod: Narava in človek
Interaktivna alpska karta

Druge informacije