Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

CIPRA Slovenija, skupaj z Društvom mladih geografov Slovenije (DMGS), v avstrijskem Gradcu in Güssingu

Enodnevna strokovna ekskurzija v Gradec in Güssing

šou

Petek, 09. 03. 2012 - Na enodnevni strokovni ekskurziji, katero je deloma sofinancirala Študentska organizacija Univerze v Ljublani (ŠOU), smo si člani CIPRE Slovenija in DMGS-ja ogledali dva primera dobre prakse v Avstriiji – na področju trajnostne mobilnosti smo si ogledali Gradec, na področju energetske samozadostnosti pa še mestece Güssing.


Pot

Foto: Pot ekskurzije med Ljubljano, Gradcem in Güssing-om (vir: Google Maps)


Udeleženci ekskurzije smo najprej spoznali pomembnost načrtovanja mobilnosti na primeru večjega urbanega središča. Gradec, ki je drugo največje avstrijsko mesto in prestolnica avstrijske Štajerske, je v mnogih pogledih primerljivo s slovensko prestolnico, Ljubljano. Ima namreč podobno število meščanov, je pomembno regionalno središče, zaradi goste poselitve in pomembne gospodarsko-upravne funkcije, pa ima tudi velike mobilnostne potrebe. Teh se v Gradcu (podobno kot tudi v Ljubljani) zavedajo že dlje, "težav" pa so se tu lotili s spodbujanjem ukrepov trajnostne ("mehke") mobilnosti. Teoretska izhodišča in pa terenski ogled središča mesta smo udeleženci ekskurzije pridobili v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom FGM – AMOR.


Gradec

Foto: Ogled središča Gradca (foto: CIPRA Slovenija, 09. 03. 2012)


V popoldanskem dnevu strokovne ekskurzije smo si ogledali Evropsko središče za obnovljive vire energije Güssing. Mestece, ki leži v obrobni regiji Gradiščanska (avs. Burgenland), je bilo včasih zelo "revno" - odvisno predvsem od kmetijstva, zaposleni v ostalih gospodarskih panogah pa so se morali vsakodnevno voziti v večja zaposlitvena središča. Izgub, ki so zaradi tega nastajale (finančne izgube, odselitve ljudi ipd.), so se pričeli zavedati v 90.ih letih prejšnjega stoletja. Predvsem zaradi ekonomskih razlogov, so v Güssingu pričeli z razvojem rabe obnovljivih virov energije (OVE), kasneje še z učinkovito rabo energije (URE). To dvoje jim je omogočilo poznavanje lokalnih danosti (naravni viri, predvsem biomasa, voda in seveda Sončeva energija) in pa želja po "osamosvojitvi" od drugih zaposlitvenih središč. Danes so svetovno znani po t.i. "Modelu Güssing" - mnoge regije širom sveta se dandanes namreč, po njihovem zgledu, energetsko osamosvajajo. V mnogih regijah tako opažajo, ne zgolj ekonomske, pač pa tudi okoljske prednosti - čisto okolje jim namreč omogoča ekološko kmetovanje, razvija se eko-turizem, visoka je tudi biotska raznovrstnost.

Gussing

Foto: Ogled "solarne šole" v Güssingu (foto: CIPRA Slovenija, 09. 03. 2012)