Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

11.december, Mednarodni dan gora

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora. Odločitev so sprejeli po velikem uspehu, ki so ga dosegli leto prej s projektom o zavedanju človeštva o pomenu gora . Na ta dan, 11. december, so marsikje organizirani dogodki z namenom opozoriti na pomen gora za življenje in za ohranjanje biotske raznolikosti, ter opozoriti na pomen varovanja in trajnostnega razvoja gorskih območij. Vsako leto je mednarodni dan gora posvečen drugi temi, pomembni za trajnostni razvoj gorskih območij.

Letošnje mednarodno leto gora je posvečeno praznovanju življenja v gorah. Gore so dom za 12 % svetovnega prebivalstva. Trajnostni razvoj gorskih območij je ključnega pomena za izboljšanje preživetja teh pogosto revnih in osamljenih ljudi. Ob 10. obletnici mednarodnega leta gora (2002) si mednarodni dan gora prizadeva, da bi dosegli večjo vključenost akterjev/institucij in civilne družbe v trajnostni razvoj gorskih območij. To je tudi konkretna priložnost za zagotovitev sredstev za izboljšanje preživetja gorskih skupnosti. Posebna pozornost bo v OZN namenjena vključevanju mladih v svetovnem trajnostnem razvoju, saj bodo oni prihodnji akterji. Letos se  osredotočajo tudi na povezave med razvojem podeželja in razvojem mest z upoštevanjem izvajanja zelenega gospodarstva v skladu z 'Rio +20 EarthSummit'.

Ob letošnjem mednarodnem dnevu gora, ko praznujemo življenje v gorah, Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp opozarjata na močno prizadetost življenja in obiskovanja gora zaradi povečanega motoriziranega prometa, še posebej škodljivi pa so prevozi z motornimi vozili v naravnem okolju. Pozimi poseben problem predstavljajo vožnje z motornimi sanmi.

Zakon o vožnji z vozili v naravnem okolju, katerega osnutek je bil s strani Ministrstva za okolje in prostor RS v javno razpravo podan lansko leto med 22. 7. in 11. 9., na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje stoji že več kot leto in pol. Ob začetku zimske sezone, ko problem predstavlja uporaba motornih sani, je še posebej pomembno ponovno opomniti, da je tak zakon za ohranjanje naravnega ekosistema nujno potreben in da je vsako leto, ko Zakon zaradi birokratskih preprek obtiči v predalu, izgubljeno v boju za ohranjanje naravnega okolja, katerega del smo navsezadnje tudi mi sami.   

Nevladna skupina za omejitev voženj z vozili v naravnem okolju, v okviru katere deluje tudi Planinska zveza Slovenije, je že v lanskem letu pripravila stališče, pripombe in predloge do osnutka Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, ki naj bi nadomestil Uredbo o prepovedi  vožnje z vozili v naravnem okolju ter nekatere določbe Zakona o gozdovih in Zakona o planinskih poteh. Nevladna skupina je izrazila močno podporo za čimprejšnji sprejem zakona in ponudila pomoč pri njegovem uveljavljanju.

slika

© Vladimir Habjan

 

Glede na zimsko sezono, ki se je pravkar začela, pozivamo k omejeni uporabi naravnega prostora kot prostora za sproščanje z motornimi vozili, saj ima le-ta številne škodljive posledice za človeka, živali in okolje. Predsednik PZS Bojan Rotovnik opozarja: »Z motornimi vozili se planinci v zadnjih letih vedno pogosteje srečujemo na nam neljubih srečanjih na planinskih poteh in brezpotjih, ko so vozniki pogosto neobzirni do ostalih obiskovalcev narave in tudi do narave same. Zaradi zadovoljevanja lastnih potreb po sproščanju adrenalina s svojim početjem ogrožajo in motijo planince, ostale obiskovalce in ljubitelje narave, prav tako pa tudi živali in celotno naravno okolje. Planinci občutimo ne samo hrup in smrad vozil, temveč tudi nevarna umikanja s planinskih poti, objestna izrivanja; da ne govorimo, kako vse to preplaši živali, sploh sedaj v zimskem času, ko se zaradi visokega snega niti ne morejo primerno umakniti in ko zaradi pomanjkanja hrane varčujejo s porabo svoje energije. Vožnje z motornimi vozili povzročajo hrup v doslej mirnih predelih, ki so bili še zadnje zatočišče naj­bolj občutljivih živali. Globoke, vidne sledi puščajo vozila tudi v tleh, podrastju … Narava v sredogorju in visokogorju potrebuje bistveno daljši čas za regeneracijo kot v dolinskem svetu.« In dodaja: »Komisija za varstvo gorske narave PZS je na tem področju zelo aktivna, pripravila je tudi zloženko o prepovedi voženj z motornimi vozili v naravi – kako ravnati v primeru, ko so obiskovalci gora priča nedovoljenih voženj npr. s štirikolesniki, motornimi sanmi, motokrosi itd. na planinskih poteh in brezpotjih. Odločno se zavzemamo za čimprejšnji sprejem novega zakona o omejitvi voženj z vozili v naravnem okolju in vzpostavitev učinkovitega nadzora nad izvajanjem določil zakona.«