Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Poziv nevladnih organizacij (april 2005)

Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka zahteva zavarovanje naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in kulturnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka (TNP).

Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka:

CIPRA Slovenija, DOPPS - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje, družbo, naravo in zdravje Ljubljana, Društvo Mountain Wilderness Slovenija, Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo za ohranjanje okolja, Bled, Gorenjsko ekološko združenje, Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Planinsko društvo Domžale; Planinsko društvo Jakob Aljaž Maribor; Planinsko društvo RTV Ljubljana, Naša Slovenija/Slovenia Nostra; Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa; Zavod za oživitev civilne družbe; Zveza društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev Slovenije; ZRC – SAZU in Primož Lampič, Ljubljana.

ponovno naslavlja

Državnemu zboru RS
Vladi RS
Ministrstvu za okolje, prostor in energijo
Ministrstvu za kulturo
Slovenski in evropski javnosti
Medijem

s pozivom za zavarovanje naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in
kulturnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka (TNP)


Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka je podobno javno pismo na državne organe naslovila že julija 2004. Ker se tedanje oblasti na pismo niso odzvale z ustreznimi dejanji, niti nanj niso odgovorile, Vlada pa se je v vmesnem času zamenjala, poziv ponavljamo.

Zakon o TNP
Preko medijev in iz neposrednih pogovorov s poslanci smo obveščeni, da je bil predlog zakona o TNP (drugo branje) po volitvah ponovno uvrščen v proceduro Državnega zbora RS. Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev TNP se strinja z mnenjem večine poslancev prejšnjega sklica, da predlog zakona, kljub številnim amandmajem, ki so jih vložili kvalificirani predlagatelji, še ni primerna podlaga za celovito zavarovanje naravne in kulturne dediščine na sedanjem območju TNP.

Zaradi tega, in da bi pripomogli k čimprejšnjemu sprejetju zakona, ki je nujno potreben za ohranitev TNP, je Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev TNP začela s pripravo alternativnega osnutka zakona, ki naj bi služil vzpostavitvi širokega konsenza o prihodnosti narodnega parka v civilni družbi in politiki. Na ta način so nevladne organizacije, združene v koaliciji za ohranitev TNP dale na razpolago svoje bogato strokovno znanje in izkušnje na področju varstva narave, kulturne dediščine ter zavarovanih območij vključno z najnovejšo teorijo in prakso mednarodnih organizacij pri ustanavljanju in upravljanju naravne in kulturne dediščine ter zavarovanih območij in svoja omejena sredstva, vse pa v interesu priprave takega predloga zakona, ki bo v celoti zavaroval najmanj sedanje območje TNP in pri tem upošteval že veljavne zakone s tega področja, predvsem pa Zakon o ohranjanju narave in mednarodne smernice za narodne parke (IUCN kriterije).

Ker je usoda tega predloga zakona o TNP še vedno nejasna, naslavljamo to pismo na vse poslanske skupine v DZ ter na Vlado RS s pozivom, da omogočijo široko zasnovano pripravo sodobnega in mednarodno primerljivega novega zakona o TNP in, da v te priprave vključijo tudi strokovne institucije, SAZU ter nevladne organizacije (NVO).

Nujno takojšnje zavarovanje naravnih in kulturnih vrednot
V času, ki je nujen za ustrezno javno razpravo in postopek sprejemanja novega zakona o TNP, si dovoljujemo opozoriti poslance DZ RS in Vlado RS na nujnost takojšnjega zavarovanja nekaterih biserov naravne in kulturne dediščine na območju TNP. Sedanji trendi in kapitalski apetiti že kažejo, da hočejo nekateri posamezniki in skupine, ob pomoči invalidne prostorske dokumentacije in velikodušnega barantanja s prostorom v posameznih delih TNP, izrabiti ta vmesni čas in pozidati kar največ prostora, ki je Slovencem od nekdaj svet. Naj pri tem navedemo le nekaj primerov iz Bohinja: nov hotel v neposredni bližini cerkve sv. Janeza v Bohinju na »stari« lokaciji – gospodje vpleteni v afero Zbiljski gaj grozijo celo s 34 let starim gradbenim dovoljenjem za 600 postelj; ograjevanje zemljišč ob Bohinjskem jezeru - nezakonito dejanje, o katerem inšpektorji, občina in MOPE že eno leto molčijo oziroma ne znajo ali nočejo ukrepati; nove ladje - navlaka brez primere privlečena iz odpada nekje v Nemčiji, vse pa po nekih izjemnih dovoljenjih; pomoli – legalizacija črne gradnje občine Bohinj na podlagi izjemnega dovoljenja Vlade RS; kopališča - za dva meseca sezone je občina Bohinj pripravljena uničiti del obale jezera v osrednjem območju TNP z vso mogočo infrastrukturo in z dvomljivim ekonomskim uspehom (glej poročilo občine Bled o izgubah javnega kopališča); nestrokovna rekonstrukcija regionalne ceste ob južni obali Bohinjskega jezera v osrednjem območju TNP - izvajanje v nasprotju z izdanim naravovarstvenim soglasjem in z grobim posegom ter poškodovanjem obalnega pasu jezera - brez ukrepanja inšpekcij; in še bi lahko naštevali.

Naj opozorimo, da je največji del teh interesov in pritiskov za gradnje usmerjenih predvsem na območja, ki so evidentirana bodisi kot naravna vrednota ali pa so v neposredni bližini evidentiranih kulturnih spomenikov. Namreč, na območju TNP je preko 100 evidentiranih naravnih vrednot od katerih pa je le 10 zavarovanih kot naravna znamenitost. Podobno je z zavarovanjem kulturne dediščine na območju TNP, kjer je evidentiranih preko 55 kulturnih objektov in območij.

Da bi preprečili nepopravljivo škodo na naravnih vrednotah in kulturnih spomenikih na območju TNP, kar brezvladje na tem področju brez dvoma že povzroča, pričakujemo in zahtevamo od DZ RS, ki je ustanovitelj TNP, da še na svoji aprilski seji naloži Vladi RS ter ministroma Janezu Podobniku in Vasku Simonitiju, da v skladu z Zakonom o ohranjanju narave in Zakonom o varstvu kulturne dediščine, po petih letih od začetka veljavnosti teh dveh zakonov, končno takoj predpišeta:

a) trajno zavarovanje še nezavarovanih naravnih vrednot: vsa jezera vključno z ledeniškimi jezeri kot tudi Bohinjsko jezero z njegovim zaledjem (jezerska skleda), vse slapove in izvire rek, soteske in korita ter geološke in druge evidentirane naravne vrednote; in

b) trajno zavarovanje še nezavarovane kulturne dediščine, predvsem pa: cerkvi sv. Janeza in sv. Duha ob Bohinjskem jezeru in druge cerkve evidentirane kot kulturni spomenik, značilne pašne planine in arhitekturno izročilo pastirjev ter druge kulturne in zgodovinske spomenike; in

c) ukrepe za preprečitev izvajanja že izdanih dovoljenj za posege na območju Bohinjskega jezera, ki nimajo ustrezne zakonske podlage ali pa so bili sprejeti protipravno ter ukrepe za ustavitev izvajanja tistih del, ki že potekajo in grozijo uničiti podobo in tudi tržno vrednost tega območja, vse pa v škodo prebivalcev na območju TNP in Slovenije; in

d) ponovno preveritev potencialnih posebnih varstvenih območij (PSCI – NATURA 2000), zaradi spregledanih vsebin (grbinasti travniki, mokrišča…), ki bi jih bilo potrebno vključiti po kriterijih in ki jih narekuje metodologija določanja območij NATURA – 2000. Predvidevamo, da je bivši minister pomembna območja namerno izločil zaradi bodočih posegov (širjenje smučišč iz Vogla proti Bohinjski Bistrici in gradnji hotelov pod njimi).

V primerih, če za trajno zavarovanje še ni na razpolago ustreznih strokovnih podlag, je nujno uporabiti tiste člene v zgoraj navedenih zakonih, ki določajo začasno zavarovanje. V primerih pa, ko občine niso sprejele ustreznega zavarovanja vrednot lokalnega pomena in kulturnih spomenikov na območju TNP iz svoje pristojnosti, naj se uporabijo členi prej navedenih zakonov, ki to nalagajo organom na ravni RS.

Spoštovani predsednik in poslanci DZ RS, predsednik in člani Vlade RS, minister za okolje in prostor, minister za kulturo, pozivamo vas, da uporabite svoje pristojnosti in čim prej opravite svojo dolžnost na področju varstva naravne in kulturne dediščine na območju TNP in preprečite vsako možno zlorabo oziroma uničenje dediščine na območju našega edinega narodnega parka v času, ko se civilna družba in državni organi trudimo za možnost, da TNP z novim zakonom ohranimo tako, da bo še naprej ponos in simbol Slovenije.

8. april 2005