Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Izhodišča nevladnih organizacij za novi zakon o TNP

Koalicija triindvajsetih nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju koalicija NVO) je novembra 2004, na Državni zbor RS in Vlado RS naslovilo Spomenico, s katero so izrazile svoje poglede in zahteve v zvezi s predlaganim novim zakonom o Triglavskem narodnem parku, ki je v proceduri Državnega zbora.

1. Uvod

 Po parlamentarnih volitvah in spremembi vlade se proces sprejemanja zakona o TNP nadaljuje.V decembru in januarju smo predstavniki koalicije NVO opravili razgovore s predlagatelji zakona v novem sklicu DZ in drugimi predstavniki države in politike, na katerih je bilo govora o vsebini zakona in o procesu njegovega sprejemanja. Na podlagi študija predloženega teksta zakona ter razgovorov je bil sprejet enoten sklep nevladnih organizacij, da osnutek zakona o TNP iz prejšnjega sklica DZ ne nudi ustreznih možnosti za uveljavitev zahtev iz Spomenice in tudi ne zagotavlja kakovostnega razvoja Triglavskega narodnega parka v skladu z njegovim pomenom za Slovenijo in sodobnimi mednarodnimi standardi. Odločili smo se, da pripravimo nov osnutek zakona, ki ga bomo ponudili predlagateljem, Vladi, Državnemu zboru, lokalnim skupnostim in celotni Slovenski javnosti kot osnovo za dogovor o prihodnosti enega največ vrednih območij Slovenije.Ožja delovna skupina za pripravo osnutka zakona o TNP, v kateri sodelujejo Marjeta Keršič Svetel, Marija Zupančič Vičar in Jernej Stritih, je ob podpori pravnega strokovnjaka Boruta Šanteja pripravila izhodišča za zakon, ki jih je na sestanku 19. februarja 2005 v celoti podprla Koalicija NVO. Namen izhodišč, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, je na pregleden način predstaviti cilje, načela in poglavitne rešitve na katerih naj bi temeljil predlagani zakon, in omogočiti široko razpravo o njih pred oblikovanjem teksta samega zakona, ko je razprava o temeljnih načelih in rešitvah veliko težja.

2. Pristop

Nevladna izhodišča za zakon o TNP temeljijo na eni strani na mednarodnih primerih najboljše prakse na področju upravljanja velikih zavarovanih območij, na drugi strani pa na predlogih za izboljšanje delovanja parka v slovenskem naravnem, kulturnem, pravnem, institucionalnem in izvedbenem kontekstu. Na ta način smo oblikovali nekaj predlogov rešitev, ki gredo bistveno dlje od sedanjega predloga zakona pa tudi druge obstoječe zakonodaje, in ki bodo lahko koristile tudi pri drugih zavarovanih območjih.Najpomembnejše ideje, ki jih prinašajo ta izhodišča so:V nadaljevanju so v treh tabelah prikazani predlagani cilji zakona, glavna načela na katerih naj bi temeljil zakon in upravljanje parka ter poglavitne predlagane rešitve.