Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Posvet: Cestni promet in okolje v Ljubljani

CIPRA Slovenija je tudi letos v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2006 pripravila posvet na temo prometne problematike. Tokrat je bila glavna tema posveta vpliv prometa na okolje mesta Ljubljane.

Imisije prometnih onesnažil v mestni občini Ljubljana (MOL) po podatkih Zavoda za varstvo okolja-MOL že presegajo mejne vrednosti, kljub dejstvu, da so emisije v zadnjih letih nekoliko upadle. Promet dosega 55% deleža emisij, v letih 2000-2004 je porast emisij težkih tovornjakov na obvoznici dosegel 50%. Meritve na več kot 40 lokacijah znotraj obvoznice so pokazale, da so koncentracije NO2 marsikje nad dopustnimi, zlasti so problematična območja vzdolž vpadnic in v mestnih koridorjih.
Promet je glavni krivec za slabo kakovost zraka v MOL, ker:
· prevzema največji delež bremena onesnaževanja,
· razen s katalizatorji in odvzemom svinca iz goriv njegovega onesnaževanja (še) ne omejujemo,
· ker njegov obseg narašča,
· ker je potencial v ukrepih za zmanjšanje obremenitev še zelo velik in neizkoriščen.

Zaradi dejstva, da je okolje v Ljubljani prekomerno onesnaženo zaradi naraščajočega cestnega prometa, smo se na CIPRI odločili, da letošnji posvet namenimo prometni problematiki prestolnice.

Dogodek se je odvijal 19. septembra 2006 v dvorani Centra Evropa. Povabilu so se odzvali številni strokovnjaki s področja okoljevarstva, urbanizma in prometa, žal pa med njimi ni bilo predstavnika iz zdravstvene stroke.

Zaključki posveta, ki so jih oblikovali udeleženci, so bili posredovani predsednikoma vlade in državnega zbora, županji in županskim kandidatom v Ljubljani ter ustanovam, ki se ukvarjajo bodisi s prometom in/ali okoljem. Zaključki bodo skupaj s prispevki s posveta objavljeni v zborniku Cestni promet in okolje v mestu Ljubljana.

Zaključki posveta Cestni promet in okolje v Ljubljani

1. Okolje v Ljubljani je prekomerno onesnaženo zaradi naraščajočega cestnega prometa.

Največjo težavo predstavljajo dušikovi oksidi, ozon in drobni prah. Koncentracije teh onesnaževalcev redno dosegajo in presegajo dovoljene meje, zelo pomemben vir onesnaženja pa je ljubljanska obvoznica. Če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi za omejitev rasti oziroma zmanjšanje prometa osebnih vozil in tranzitnih tovornjakov, se bo onesnaženje še naprej povečevalo. Vse bolj bodo kršeni tudi okoljski predpisi, ki predvidevajo postopno nižanje dovoljenih meja onesnaženja.

2. Obstoječe spremljanje in meritve onesnaženja sicer omogočajo oceno velikosti problema, vendar ne zagotavljajo rednega seznanjanja prizadetih prebivalcev in udeležencev v prometu z nevarnostmi, ki so jim izpostavljeni.

3. Prometna politika Republike Slovenije vsebuje cilje razvoja trajnostnega prometnega sistema, a je šele na začetku izvajanja.

4. V Mestni občini Ljubljana in v Ljubljanski urbani regiji obstajajo bolj ali manj dokončani načrti in strategije uvajanja trajnostne mobilnosti, ki temeljijo na konceptu mestne in primestne železnice, intermodalnosti, kolesarskih in peš poti ter ekonomskih ukrepov. A trajnostna mobilnost še ni jasen cilj MOL in Vlade RS, ki imata sredstva in moč ta jo uveljavita.

5. V preteklosti je Ljubljana že uspešno rešila problem onesnaženja zraka z žveplovim dioksidom s pomočjo uvedbe zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja za gospodinjstva ter indonezijskega premoga v Termolekrtarni-toplarni Moste. Ni razloga, da ne bi rešila tudi sedanji problem onesnažanja zaradi prometa.

Na podlagi teh ugotovitev se udeleženci strinjajo da:

1. Mora mesto Ljubljana skupaj z državnimi organi pripraviti program za varstvo zraka

v skladu z evropsko direktivo in zakonom o varstvu okolja. Program mora vsebovati: - ukrepe za dolgoročno zmanjšanje onesnaženja iz cestnega prometa, ki je poglavitni onesnaževalec, - ukrepe v primeru prekoračenih mejnih vrednosti onesnaženja, vključno z zaporami za promet na najbolj ogroženih območjih, - razširjen sistem meritev in spremljanja onesnaženosti, še posebej ob obvoznici in drugih prometnih povezavah na območju mesta, primerljiv z monitoringom onesnaženja iz termoelektrarn, ki bo omgočal sprejemanje ukrepov ob prekoračenih mejnih vrednostih, - redno obveščanje prebivalcev in udeležencev v prometu o stopnji onesnaženosti in o možnostih za zmanjšanje onesnaževanja ter alternativne možnosti prevoza. Za sprejem ustreznih zakonskih ukrepov obstaja tudi možnost razglasitve območja Ljubljane za degradirano okolje (24. člen ZVO) s strani Vlade v sodelovanju z MOL.

2. Mesto, regija in država naj se opredelijo za program trajnostne mobilnosti

v Ljubljani in okolici, s katerim bi se odrekli nadaljnjim investicijam v širitev cestnega omrežja in zagotovili investicijska sredstva za razvoj kakovostnega javnega prevoza in preusmeritev tranzitnega tovora na železnico. Program trajnostne mobilnosti mora temeljiti na celovitem konceptu urejanja prometa, zaračunavanja eksternih stroškov in prstorskega razvoja v mestu in regiji. Kot prvi korak je treba ustanoviti organ za urejanje prometa, ki bo imel ustrezne pristojnosti na področju koncesij za javni prevoz in parkirišča, izdajanje skupnih vozovnic in celovito spodbujanje trajnostne mobilnosti. V tem organu morajo sodelovati država in občine.