Prirejanje množičnih in hrupnih prireditev v dolini Završnice

Alpski prostor, s svojo doživljajsko pestrostjo nedvomno predstavlja okolje, kjer želijo ljudje preživeti nekaj svojega prostega časa. Slikovita in tiha dolina Završnice, ki je le streljaj od urbaniziranih naselij, kjer Ljubljanska kotlina prehaja v Zgornjesavsko dolino, je tako več kot primeren prostor za oddih in regeneracijo človeka. Vendar pa ima tudi človekovo ravnanje v prostoru neke omejitve, zlasti, če gre za slikovito gorsko pokrajino, ki je tudi v Sloveniji zaščitena z veljavno zakonodajo. Hrupne in množične prireditve v ta majhen prostor z skromnimi in tudi delno zmanjšanimi regeneracijskimi sposobnostmi nikakor ne sodijo. Da se tega vse bolj zavedamo tudi v Sloveniji nam priča odpovedana »rave« zabava v Kamniški Bistrici julija 2004, pri čemer gre na območju Završnice za bistveno manjši in precej bolj ranljiv svet kot v Kamniški Bistrici. Zato je toliko bolj nerazumljivo in obsodbe vredno dejanje upravitelja prostora za piknike v dolini Završnice, ki je 20.08 2004 omogočilo organizacijo »open air drum&bass festivala SUMMERBREJK 04. Po izjavah prič, se hrupne prireditve odvijajo večino koncev tedna v topli polovici leta, ker ni nič manj nesprejemljivo. Odločno preziramo mišljenje, da je gorskem svetu dovoljeno vse, tudi tisto, kar v urbaniziranem ni. Miselnost, da množične, hrupne in tudi nezdrave prireditve sodijo v gorski svet kaže zgolj na nizkost obzorja ljudi, ki to omogočajo. Gorski svet je vedno bil in bo del slovenske naravne in kulturne dediščine. V gorah in gozdovih ob njih se ustvarjajo tako pomembni naravni viri, kot sta voda in zrak in ohranjanje gorske narave pomeni ohranjanje naših možnosti preživetja. Da je temu res tako, nam priča tudi ratifikacija Alpske konvencije in njenih protokolov ter veljavnost tega dokumenta v slovenskem pravnem redu 2004 od pomladi 2004. Dolina Završnice sodi v tisto območje Karavank kjer od leta 2004 velja Alpska konvencija, z vsemi ratificiranimi protokoli in njihovimi določili. Med drugim Alpska konvencija v svojih protokolih določa: Protokol prostorsko planiranje in trajnostni razvoj Splošni" cilj tega Protokola je ta, da si bodo pogodbenice prizadevale: a. v okviru nacionalnih in evropskih politik priznati posebnosti Alp; b. uskladiti uporabo prostora z ekološkimi zahtevami in cilji; c. ravnati z viri na odmerjen in okolju prijazen način; -priznati specifične interese prebivalstva v alpskem prostoru, in sicer na način, ki mu bo dolgoročno zagotovil podlago za razvoj; Protokol varstvo narave in zaščita krajine Cilj Protokola je določanje mednarodnih predpisov v skladu z Alpsko konvencijo ter upoštevanje interesov lokalnega prebivalstva, pri čemer je treba zaščititi, oskrbovati in obnoviti naravno okolje in krajino, pri tem pa zagotoviti funkcionalno učinkovitost ekosistemov, ohraniti krajinske elemente in divje rastlinske ter živalske vrste, skupaj z njihovim naravnim habitatom. - zmanjšati škodljive učinke za okolje, naravo in krajino, pri tem pa upoštevati interese lokalnega prebivalstva (10. člen); Protokol Turizem Splošni" cilj, ki ga predvideva Protokol je ta, da se pogodbenice, v skladu z veljavno institucionalno ureditvijo zavzemajo za prispevek k trajnostnemu razvoju alpskega prostora s takim turizmom, ki bo okolju v prid – to bodo dosegle s pomočjo specifičnih predpisov in priporočil, ki bodo upoštevali interese lokalnega prebivalstva in turistov (1. člen). Planiranje in usmeritve: glede splošne strateške politike na področju turizma, se pogodbenice zavezujejo, da bodo: Spodbuditi take projekte, ki spoštujejo krajino in ne škodujejo okolju, pri tem pa poskrbeti, da v pretežno turističnih območjih obstaja rarvnovesje med intenzivnim in ekstenzivnim turizmom. Če bi sprejemali ukrepe za finančne spudbude, bi upoštevali predvsem naslednje vidike (6. člen): Ne glede na določila Alpske konvecije, CIPRA Slovenija upravljavca območja za piknike v dolini Završnice poziva, da takoj prekine z oddajanem prostora v namen množičnih in hrupnih priredtev in da nad tem, kdo in za kakšen namen najame prostor vzpostavi nadzor. Ne moremo se znebiti občutka, da Elektro Groenjska, ki je upravljavec tega prostora, do sedaj ni imel želje urediti tega problema zgolj zaradi interesov kapitala. Postavlja se tudi vprašanje sposobnosti vodstva Elektro Gorejnska, ki je za nekaj »piškavih« tolarjev, kar po naši oceni znaša najemnina v primerjavi z vsotami, ki se obračajo v elektrogospodarstvu, pripravljeno onesnaževati gorsko pokrajino, isto pokrajino, ki zagotavlja obnovljivo vodno energijo. Mar ni to isto podjetje, ki le nekaj kilometrov stran na vsak način hoče potopiti dolino Save Dolinke zgolj iz nacionalnih interesov?

Matej Ogrin CIPRA Slovenija