Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Ogenj v Alpah 2018

28.06.2018
Image caption:

Povrnimo življenje gorskim jezerom

Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer je zgodba o okoljski problematiki, ki se dogaja v središču našega edinega nacionalnega parka. Jezero ima zaradi vnosa hranil in alohtonih rib porušen naravni ekosistem, kar se najbolj nazorno pokaže ravno v poletnih mesecih, ko na jezerski površini zacvetijo alge. 

Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih opozarjali za prihajajočo nevarnost, danes luč z vrhov in dolini opozarjajo na občutljivost alpskega prostora. Z letošnjo akcijo želimo opozoriti na problematiko gorskih jezer, ki zaradi človeškega vpliva in napačnih odločitev umirajo. Z mladimi iz projekta What’sAlp bomo raziskovali razloge za umiranje Dvojnega jezera v dolini Triglavskih jezer ter razmišljali o možnih rešitvah. V projektu sodeluje tudi Triglavski narodni park, ki problematiko Dvojnega jezera naslavljajo tudi s projektom Vrh Julijcev (projekt je še v potrjevanju).  

Ogenj v Alpah. 11. - 12. 8. [Dolina Triglavskih jezer]

Namen dogodka je spregovoriti o problematiki slovenskih gorskih jezer, skrbi za vodne vire ter poiskati možne rešitve za Dvojno jezero ter ostala onesnažena gorska jezera. Želimo tudi spregovoriti o vlogi gornikov pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter tako podpreti prizadevanja za ohranitev slovenske gorske identitete.

Image caption:

Prijave

Prijave preko spletnega obrazca so odprte do 5. 8. 2018: https://goo.gl/forms/CyeVzXFkfhfJmCMh1

Brezplačnih prvih 20 mest je zasedenih. Cena dogodka je odvisna od vaše izbire tipa prenočitve (spanje, polni penzion, penzion) in načina prihoda (JPP, avtomobil). Cenik nastanitve: https://www.pd-ljmatica.si/media/uploads/ceniki/cenik_sedmera_2018.pdf 

Cena vozovnice za avtobus Ljubljana - Bohinjska Bistrica - Ljubljana  je 15, 8€. 

Zakaj Dvojno jezero?

Dvojno jezero (Triglavska jezera) pred 1991 ni imelo rib, temveč uravnotežen, občutljiv ekosistem z ostrimi omejitvami okolja. V jezeru so se nahajale alge, ratlinojedi zooplankton ter ličine žuželk. Z vnosom rib (Jezerska zlatovčica) v jezero (1991) se je uravnotežen ekosistem porušil. Vrsta je plenilec in je korenito zmanjšala oz. popolnoma iztrebila prvotne vrste zooplanktona v Dvojnem jezeru, ki prej ni imel naravnega sovražnika. Od leta 1998 zooplanktona praktično ni več. S tem so ribe posegle v proces kroženja snovi. Namnožile so se alge (Brancelj, 2001), saj se je zmanjšalo število rastlinojedcev, količina hranil za rastline pa se povečuje  (Leskošek, 2007). 

Evtrofikacija oz. evtrofizacija (iz besede eutrophos - »dobro prehranjen«) je proces večanja količine biomase v vodi kot posledica povečane koncentracije anorganskih hranil v ekosistemu. Fenomen je najočitnejši v stoječih ali počasi tekočih vodnih telesih, kjer te snovi največkrat zastajajo. Večja količina hranilnih snovi omogoči hitro razmnoževanje alg, ki prerastejo površino vodnega telesa. Ta pojav imenujemo cvetenje voda. Ta množica alg tudi množično odmira in ob bakterijski razgradnjii odmrlega organskega materiala se intenzivno porablja kisik. To povzroči znižanje koncentracije kisika v vodotoku, ki postane nezadostna za preživetje drugih organizmov. Njihovo odmiranje še pospeši evtrofikacijo.

Image caption:

Leskošek Tina, 2007:Posledice naselitve rib v Dvojno jezero 

Evrofikacija, 2018. Wikipedia. 

Dvojno jezero, 2018. DEDI.: http://www.dedi.si/dediscina/19-dvojno-jezero 

Sporočilo za medije

Image caption:

YouTube

Image caption:
Dateien
Type Title
Zeleno pero: Dvojno jezero Zeleno pero: Dvojno jezero