01/12/11 - Politične stranke in (trajnostna?) mobilnost
Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nam, državljanom in državljankam Slovenije, v prihodnosti glede odvisnosti od avtomobilov, finančnih stroškov za mobilnost in kvalitete bivalnega okolja, ne kaže najbolje.
V predvolilnem boju je v parolah političnih strank za pridobivanje glasov volivcev opažena vse bolj zlorabljena besedna zveza »trajnostni razvoj«. Njen kompleksen pomen se namreč prodaja z enim ali dvema ukrepoma na področju varovanja okolja, kar pa kaže na nepoznavanje pomena te besedne zveze s strani političnih skupin ali pa zgolj na zavajanje širše javnosti.
Koalicija za trajnostno prometno politiko [1] je pri političnih strankah preverila poznavanje pomena trajnostne prometne politike. Z bojaznijo ugotavlja, da Sloveniji na tem področju ne kaže najbolje. Prometna politika je pomemben del politike vsake države. Promet oz. mobilnost se lahko obravnava trajnostno, kar prinaša dobrobit državi in njenim prebivalcem, medtem ko imajo netrajnostne prometne odločitve mnogo negativnih posledic, ki prizadenejo ne le okolje, temveč tudi kakovost bivanja državljanov
. V Sloveniji se kažejo v naraščajočem individualnem motornem prometu in povečevanju tranzitnega prometa. Slovenska gospodinjstva za mobilnost zapravijo ogromen delež družinskega proračuna (v tem kazalcu smo v evropskem vrhu), država pa skoraj 10 % BDP na račun eksternih stroškov prometa. Živimo v onesnaženem okolju (zrak, hrup, razlitja nevarnih snovi), pogoste so prometne nesreče, država se zadolžuje z gradnjo avtocestnega omrežja, zaradi nepremišljenega urbanizma izgubljamo kmetijske in zelene površine, osebe brez avtomobila so mobilnostno depriviligirane, vse več ljudi prizadane mobilnostna revščina. Ozaveščeni prebivalci pa imajo kljub želji po spreminjanju mobilnostnih navad težave z izbiro.
KTPP je želela z vprašanji političnim strankam ne le pridobiti njihove poglede o tematiki, ampak jih tudi ozavestiti o tej problematiki. Stranke, ki kandidirajo na državnozborskih volitvah, so se na vprašanja slabo odzvale. Odgovore so posredovale le SD, SMS – Zeleni, Humana Slovenija, TRS in NPS. Stranke, ki jim ankete kažejo visoko podporo, pa niso bile zainteresirane. To kaže na nezavedanje prometne problematike, ki bo v prihodnosti zahtevala korenite ukrepe na področju načrtovanja in upravljanja mobilnosti. Koga naj torej volimo državljani in državljanke brez avtomobila ali vsi ozaveščeni državljani, ki se zavedamo posledic netrajnostne prometne politike in imamo dovolj onesnaženega zraka, hrupa, zastojev, zdravstvenih posledic in finančnih izgub? Odgovori strank so zelo raznoliki. Nekatere stranke si na posameznih področjih želijo korenitih sprememb, nekatere pa še ne razmišljajo o rešitvah in bi prepustile razvoj prometa stihiji. Kljub načelni naklonjenosti in poudarjanju trajnostnih komponent razvoja mobilnosti v Sloveniji, pa je iz odgovorov mogoče razbrati razmeroma slabo poznavanje sodobnih trajnostnih ukrepov ter prisotnost tradicionalne ekonomske logike v razumevanju celotnega prometnega sistema.
Bodočim odločevalcem na področju prometa svetujemo, naj se osredotočajo na pomembne vrednote naše družbe - pravičnost, enakopravnost, trajnostnost idr. Pri načrtovanju naj se zgledujejo po primerih dobre prakse (tako doma, kot tudi v tujini), prav tako pa naj se pogosteje posvetujejo s strokovnjaki s tega področja. Promet naj ne pomeni le cesto in avto!