Pilotne regije
Naravni park Tiroler Lech, Avstrija
Občutljive vrste ptic, kot mali deževnik in mali martinec, najdejo vse manj miru v svojem habitatu, gnezda pa vse večkrat najdejo uničena in poteptana. V naravnem parku Tiroler Lech so zato leta 2020 vzpostavili sistem con in zasnovali koncept za vodenje obiskovalk in obiskovalcev, ki je plod participacijskega procesa, v katerega je bilo vključenih več interesnih skupin s področij turizma, gorskega reševanja, vodnih športov in gozdarstva.
»Konkretno uveljavljanje kataloga ukrepov je v polnem teku,« poudarja koordinatorka pilotne regije Eva-Maria Cattoen. »Osredotočamo se na poglabljanje uspešne komunikacije in širjenje omrežja ambasadork in ambasadorjev. Tako nam uspeva najpomembnejše informacije obiskovalkam in obiskovalcem prenesti neposredno prek partnerskih obratov.«
Ugotovitve projekta
Vprašanja in izzivi, s katerimi se soočajo v avstrijski pilotni regiji Naravni park Tirolski Lech, so različni: vpliv vodnih športov na rečni sistem divjih voda, mobilnost, izraziti pritiski turističnih tokov na naravno okolje, spremljanje, ozaveščanje in komunikacija. »Samo oblikovanje ponudbe ne more zadostovati – kakovost ponujenih ukrepov je treba nenehno spremljati, da bi ugotovili, ali uspešno delujejo,« je dejala Eva-Maria Cattoen, koordinatorka pilotne regije. Zato je regionalna projektna skupina, ki jo vodi Eva-Marija Cattoen, razvila koncept upravljanja obiskovalcev in vzpostavila usmerjevalno skupino, načrtuje pa tudi povečanje človeških in finančnih virov, pridružile pa so se ji še različne zainteresirane skupine, med njimi tudi lokalni ponudnik rafting izletov in gorska reševalna služba.
Kamniško-Savinjske Alpe, Slovenija
Preveč avtomobilov, preveč ljudi. Ob južnem obrobju slovenskih Kamniško-Savinjskih Alp poteka trasa nihalke – vzpenjače, ki vodi do planšarskega naselja na Veliki planini. Toda ta majhen, idiličen kraj se kljub temu duši pod bremenom jeklenih konjičkov. Načrti za postavitev poletnega sankališča in naprave za spust po jeklenici (zipline) so vzklili brez javne razprave in navkljub dejstvu, da se pod ekološko izjemno občutljivo planoto nahajajo dragoceni izviri pitne vode. »Stojimo na pomembnem križišču, toda za nadaljnjo pot se moramo odločiti skupaj. V pilotni regiji bomo organizirali srečanja, se zoperstavili izzivom in zasnovali celovite razvojne predloge za izbrana območja,« pojasnjuje koordinatorica pilotne regije Katarina Žakelj.
Ugotovitve projekta
Slovenska pilotna regija Kamniško – Savinjske Alpe pa je v ospredje zanimanja postavila predvsem komunikacijo in obveščanje. Namen delavnice o komuniciranju v turizmu, ki je potekala v Kamniku, je bil ozavestiti odgovorne o skupnih vrednotah, npr. o ohranjanju odlične kakovosti vode, kar je ena od posebnosti te regije. »Razmisliti moramo, kakšno komunikacijo uporabljamo pri izvajanju svojih aktivnosti, naš razmislek pa mora temeljiti na dejstvih,« je pojasnila Katarina Žakelj, koordinatorica pilotne regije.
Planinska vas Balme, Italija
Vasica Balme, ki je bila nedavno okronana za prvo Planinsko vas Vzhodnih Alp, leži v alpskem pasu Piemonta. Znana je predvsem po prostranem pogorju in po planoti Pian della Mussa, ki vsako leto privablja na tisoče in tisoče planink in planincev. Toda ta čudovita pokrajina postaja vse bolj ogrožena. V Balmeju so dostop do planote pričeli urejati in omejevati z uvedbo parkirnin ter tako naredili prvi korak. Kot poudarja Francesco Pastorelli, koordinator pilotne regije, se ekipa projekta speciAlps2 nadeja spodbuditi naslednje: »Pritisk s strani turizma želimo omiliti s krotenjem poletnih tokov obiskovalk in obiskovalcev. Osrednji cilj pri tem pa ni zgolj zaščita občutljive flore in favne v tej edinstveni pokrajini, marveč tudi zagotovitev kakovostnega počitnikovanja za gostje in goste.«
Ugotovitve projekta
Italijanska pilotna občina Balme je s podporo CIPRE Italija izvedla spremljanje in štetje prometa na planoti Pian della Mussa v dolini Lanzo, ki je zavarovano območje, preobremenjeno zaradi prekomernega turističnega prometa. Koordinator pilotne regije Francesco Pastorelli je skupaj z lokalnimi zainteresiranimi skupinami in torinsko univerzo analiziral možnosti za zmanjšanje vpliva prometa, ki so segale od dnevnega omejevanja števila vozil in uvedbe parkirnine do širitve mreže javnega prevoza in povezav z obstoječo železniško progo ter prepovedi avtomobilskega prometa ob določenih dnevih v tednu. »Nosilnost občutljivega območja je treba predstaviti na primeren način in na ustreznem mestu, saj bo le tako mogoče preprečiti spore in doseči soglasje,« je opozoril Pastorelli.
Bad Reichenhall, Nemčija
Ulice mesta Bad Reichenhall v Bavarskih Alpah spominjajo na šivankino uho, ki vodi v dolino. Vsi želijo skozenj in prostora za umikanje je sila malo. Pandemija koronavirusne bolezni je botrovala inflaciji dnevnih obiskovalk in obiskovalcev. Na liniji mestnega avtobusa se že lep čas nahaja tudi priljubljena izletniška točka jezero Thumsee, kar pa trenutno zvečine vedo le domačinke in domačini. S sodelovanjem z lokalnimi deležniki, pomembnim inputom strokovnjakinj in strokovnjakov ter na krilih izmenjave z drugimi pilotnimi regijami se Bad Reichenhall nadeja podati na pot učinkovitejšega vodenja obiskovalk in obiskovalcev. Koordinatorica regije Katharina Gasteiger: »Prepričana sem, da bomo s projektom speciAlps2 spodbudili impulze za sprostitev situacije v Bad Reichenhallu. Mesto je pripravljeno na dejanja z uresničevanjem konkretnih ukrepov, ki jih bomo razvili v okviru projekta. Obenem pa želimo staviti tudi na v bavarskem alpskem prostoru že uveljavljene kampanje za osveščanje obiskovalk in obiskovalcev.«
Ugotovitve projekta
Nemška pilotna regija Bad Reichenhall se je v projektu osredotočila na mobilnost, saj kraj spominja na ‚šivankino uho‘, skozi katero vodi pot do priljubljenih turističnih točk, kot sta jezero Thumsee ali Nonner Oberland, ki sta priljubljeni izhodišči za pohodniške ture. Od leta 2023 naj bi regijo razbremenili z uvedbo sistemov za pametno upravljanje parkirišč in digitalno usmerjanje parkiranja, tako da bi se lahko obiskovalci znotraj regije vnaprej seznanili s številom in možnostmi parkiranja. »Samo upravljanje parkirišč ne zadostuje, saj je mišljeno le kot premostitev za obdobje, dokler ne bo vzpostavljena trajnostna mobilnost,« je dejala Kathrin Holstein, koordinatorka pilotne regije, »zato je treba ustvariti možnosti za potovanja brez avtomobila.« Na delavnici so bile zato predstavljene možnosti za trajnostno mobilnost v regiji, kot so uporaba e-koles, izmenični prevozi, souporaba avtomobila in širitev kolesarske infrastrukture.
Instagram
LinkedIn