Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Trend

09.12.2015

Trend: Podnebne spremembe

Podnebne spremembe so globalni pojav, katerega posledice občutimo na lokalni ravni. Alpe so dvakrat prizadete: zaradi nadpovprečne količine izpustov podnebju škodljivih toplogrednih plinov in zaradi nadpovprečnega segrevanja Zemlje.

Rast temperature v Alpah je dvakrat hitrejša kot v svetovnem povprečju. Razlogi za to so različni. Na splošno se kopno segreva hitreje, poleg tega je v Alpah zaradi posebnih topografskih značilnosti in geološke strukture vpliv podnebnih sprememb zelo močan. Problematičen je zlasti povratni učinek: manj obsežna in krajša je pokritost s snežno odejo in ledom, toliko bolj se segreva Zemlja brez snega in ledu in tako se zopet hitreje talita sneg in led.

Alpska pokrajina se spreminja

V Alpah so spremembe zaradi naraščanja temperature najizraziteje vidne na ledenikih. V preteklih desetletjih se je prvotna površina številnih ledenikov prepolovila in do konca stoletja bi lahko izginili vsi alpski ledeniki razen nekaj maloštevilnih izjem. Posledično bo stabilnost pobočij slabša (pogostejši plazovi in podori), v kombinaciji z naraščanjem močnih padavin v poletnih mesecih pa bo prihajalo do pogostejših murastih tokov.

Rastoče temperature vplivajo tudi na bogato biotsko raznovrstnost v Alpah: gozdna meja se zvišuje, vegetacijski pasovi se premikajo proti severu in v višje lege. Poraženci pri tem so vrste, ki živijo v hladnejših habitatih alpskega visokogorja. Okoli 45 odstotkom alpskih vrst namreč grozi nevarnost, da bodo do konca stoletja izumrle.

Alpe dajejo zgled

Alpski prebivalci pa niso le žrtve spreminjanja podnebja, podnebne spremembe povzročajo tudi sami. Na osebo namreč porabijo okoli deset odstotkov več energije, kot je evropsko povprečje, najpogosteje zaradi sorazmerno daljših tranzitnih poti ter dinamičnega turističnega in prostočasnega prometa. Za promet je značilen tudi velik porast količine toplogrednih plinov. Naraščajoča mobilnost pa bo te težave še bolj zaostrila.

Spremembe pokrajine odpirajo vprašanje, kako ljudje v Alpah oblikujejo svoj odnos do narave. Svoj način življenja in gospodarjenja morajo prilagoditi. Zaradi rastočih temperatur so še posebno obremenjeni gozdno gospodarstvo, kmetijstvo, proizvodnja energije in turizem, zaradi grozečih okoljskih katastrof pa promet in poselitev. Drugi pomembni področji delovanja sta področji ‚socialne inovacije‘ in ‚prostorsko načrtovanje‘.

Naj se zdi prispevek okoli 14 mio. alpskih prebivalcev k zmanjševanju globalnih izpustov CO2 sorazmerno majhen, pa je vendarle pomemben: visoko razvita družba na območju Alp daje zgled številnim drugim gorskim regijam in jim pri tem kaže pravo pot. Zato igra pionirsko vlogo pri aktivnem varovanju podnebja.

Več informacij:

UP


Trend: Naraščajoča mobilnost

Ljudje ne potujemo pogosteje, temveč vedno dlje in hitreje. In vse pogosteje za to uporabljamo osebni avtomobil. Največji delež prometa na območju Alp odpade na domače prebivalce. Zaradi prostorskih in gospodarskih značilnosti je delež poti, ki jih ljudje opravijo z lastnim avtomobilom, večji kot zunaj alpskega območja.

V zadnjih desetletjih so vsepovsod na veliko gradili in širili cestna omrežja. Skupaj z neustrezno ureditvijo je to pripomoglo, da se je delež osebnega motornega prometa v primerjavi z javnim prometom nadpovprečno povečal. To velja tako za promet na kratkih kakor dolgih razdaljah. Po drugi strani pa mobilnost omejujejo zastoji v prometu.

Zaradi turizma je na cestah več prometa

Zaradi specializacije in segmentiranja gospodarstva se delovna mesta selijo s podeželja v urbano okolje, s tem pa se povečuje dnevna prometna migracija. Zasebna gospodinjstva v redkeje poseljenih alpskih pokrajinah potrošijo približno tretjino več za promet kot na gosto poseljenih območjih. Odseljevanje s podeželja se povečuje. Ali projekti na področju cestnega prometa pripomorejo k boljšemu gospodarskemu razvoju v Alpah, ni dokazano.

Veliko prometa povzročata v Alpah tudi področje prostega časa in turizma: 84 odstotkov počitniških gostov na počitnice potuje z lastnim avtomobilom. Seveda obstajajo med posameznimi alpskimi državami velike razlike: v Švici, denimo, imajo koristi od dobro strukturiranega in razvitega omrežja javnega potniškega prometa tako domačini kot turisti. Na vsealpski ravni pa se ponudba javnih prevoznih sredstev občutno zmanjša, zlasti v podeželskih pokrajinah. Vse alpske države si sicer prizadevajo izboljšati razmere v potniškem in tovornem železniškem prometu, a so njihova prizadevanja osredotočena večinoma v izgradnjo železniških prog za visoke hitrosti, medtem ko so omrežja stranskih železniških prog spregledana.

Obremenitev prebivalstva in okolja

V zadnjih desetletjih se je povečal tudi obseg čezalpskega tovornega prometa; ta se je skozi predora Mont Cenis/Fréjus in Brenner celo podvojil. Prevoz približno tretjine tovora, ki potuje čez Alpe, poteka po železnici in tudi tukaj obstajajo velike razlike med posameznimi alpskimi državami.

Tranzitni promet zavzema sicer le manjši del prometa, a prav vzdolž koridorjev je cestno omrežje že doseglo svoje meje, tako glede kapacitet kakor tudi onesnaževanja okolja in zraka ter obremenjevanja s hrupom. Koncentracije NO2 so kljub tehničnemu napredku ostale na enaki ravni ali so se povečale. Preseganje mejnih vrednosti za ozon je značilno za večji del Alp. 25 odstotkov izpustov podnebju škodljivih toplogrednih plinov povzroča prometni sektor in vse kaže, da bodo te vrednosti še naraščale.

Odločilnega pomena za vedenje ljudi glede mobilnosti je torej vprašanje, kako in kje živimo in delamo in kako organiziramo turistično dejavnost. Eden od ključev za urejanje prometa je prostorsko načrtovanje.

Viri in druge informacije:

UP


Trend: Segmentacija gospodarstva

Alpe so bile tudi v gospodarskem pogledu že od nekdaj del Evrope. Medtem ko so včasih za živahno izmenjavo blaga in posledično pogledov na svet med Alpami in okoliškimi regijami skrbeli tovorniki, ljudje, ki so se ukvarjali s tovorjenjem različnega blaga, si danes obrobje Alp za svoj sedež vse pogosteje izbirajo specializirana podjetja, z njimi pa v ta del Alp prihaja tudi mobilna, visokokvalificirana delovna sila. Verige ustvarjanja dodane vrednosti in poti na delo postajajo vse daljše.

Dostopne alpske regije na območju aglomeracij, kot sta Ženeva ali München, so privlačne. Podjetja so pogosto večnacionalne družbe, ki delujejo v storitvenem sektorju, na raziskovalnem področju ali v proizvodnji visokokakovostnih izdelkov. Številna od njih izkoriščajo gorsko okolje za lastno trženjsko strategijo. Zaradi urbanizacije, ki poteka na alpskem obrobju, se povečuje raba zemljišč, cene zemljišč so vedno višje, povečuje se tudi mobilnost dnevnih migrantov. Nekatere pokrajine na alpskem obrobju so funkcionalno tesneje povezane z zunajalpskimi pokrajinami kot s pokrajinami znotraj Alp. Da bi lahko obstale v okolju globalne konkurence, stalno povečujejo svojo infrastrukturo.

Napredek izpodriva tradicijo

Zaradi osredotočenosti na panoge, ki temeljijo na znanju in ustvarjajo visoko dodano vrednost, se je zmanjšala vloga tradicionalnih sektorjev, ki so se ustalili pretežno na podeželju in gorskih območjih. Izgubljajo se tradicionalno znanje in delovna mesta, s tem pa tudi del alpske identitete. Istočasno pa so pristni proizvodi ter storitvena in kulturna ponudba z območja Alp pri mestnem prebivalstvu spet visoko cenjeni.

V številnih krajih je ogrožen obstoj hribovskega kmetijstva. Obdelovanje v strmem reliefu, kjer so razmere težje, se opušča, intenzivno obdelovanje lahko dostopnih kmetijskih zemljišč v dolinah se povečuje – če ta vzdržijo pritisk urbanizacije. Velike, racionalizirane kmetije, ki so domnevno dobro opremljene za kljubovanje pritiskom globalizacije, deloma same povzročajo večje okoljske probleme. Tudi številne turistične destinacije so se v globalni konkurenci osredotočile na rast, monokulture in eventizacijo ter s tem ogrozile temelje turizma in raznovrstnost alpske narave in kulture.

Sila kola lomi

Alpski prebivalci na te globalne trende skorajda ne morejo vplivati. A pritisk sproža inovacije. Številni gorski kmetje sami gojijo in tržijo visokokakovostne izdelke oz. pridelke, ponujajo možnost preživljanja počitnic na kmetiji ali pa s svojo dejavnostjo obiskovalce seznanjajo z ogledom sirarn. Tako večnamensko gospodarjenje zahteva prilagoditev ponudbe izobraževanja in to ne le na področju kmetijstva. Za mlajše generacije je danes samoumevno, da se istočasno izučijo v več različnih poklicih. Naraščajoča digitalizacija prinaša nove priložnosti odročnejšim krajem.

Zdi se, da je tako kot demografski razvoj tudi gospodarski razvoj na območju Alp heterogen in polariziran. S specializacijo in segmentacijo gospodarstva vse bolj izginja tudi socialna kohezija. Določena področja skupnega delovanja in področja, ki vključujejo več panog (kot na primer odnos med človekom in naravo, turizem, socialne inovacije, prebivališče in zaposlitev, prostorsko načrtovanje), pa lahko socialno kohezijo okrepijo.

Viri in več informacij:

UP


Trend: Demografske spremembe

Priseljevanje in odseljevanje je v Alpah vedno obstajalo. Kar se je spremenilo, so razlike med posameznimi alpskimi območji in heterogenost prebivalstva.

Število prebivalcev v celoti narašča, predvsem v osrednjem in severnem delu Alp, v vzhodnih Alpah pa to število upada. Dobrih 14 mio. ljudi živi na okoli 190.000 km2 (stanje: l. 2013). S 75 prebivalci na kvadratni kilometer so Alpe ena najredkeje poseljenih regij v Srednji Evropi, obenem pa gorska regija z največjo gostoto poselitve na svetu. Območje trajne poselitve obsega le kakšnih 25 odstotkov alpskega prostora in gostota poselitve je tam ustrezno večja.

Med regijami so velike razlike

Razlog za rast prebivalstva je največkrat priseljevanje. Še posebno priljubljena so mestna območja in območja vzdolž glavnih prometnic. V odročnejših regijah, in sicer tam, kjer komajda obstaja turizem, samo s priseljevanjem ni mogoče nadomestiti čezmernega staranja lokalnega prebivalstva in upadanja števila delovno aktivnih prebivalcev, kar velja za severovzhodni del v avstrijskih Alpah in za italijanske vzhodne Alpe.

Demografske spremembe vplivajo na trg delovne sile, na socialno strukturo, kulturni razvoj in zahtevo po osnovni oskrbi. Kjer živi več starejših ljudi, je zaradi pričakovane daljše življenjske dobe višji tudi delež žensk. Poleg tega se ljudje po upokojitvi pogosto (spet) začnejo vračati v Alpe. Mlajše ženske, ki so bile najprej odgovorne za varstvo otrok in starejših, imajo danes zaposlitev večinoma zunaj domačega kraja. Tako se postavlja vprašanje, kako zagotoviti vedno večje potrebe po negi in oskrbi.

Preporod na podeželju

Sorazmerno nov pojav so migracije, povezane z blaginjo: mlajše in premožne generacije, ki so živele v mestih, iščejo v Alpah nove oblike življenja, s tem pa prispevajo k revitalizaciji odročnejših gorskih krajev. Ta »podeželski preporod« se je začel v zahodnem delu Alp in se nato širil proti vzhodu. Številni »novi« prebivalci Alp delajo od doma, kar jim omogoča sodobna računalniška tehnologija, in potujejo med več prebivališči. Posledica tega je povečan obseg prometa v Alpah.

Mestno prebivalstvo se v Alpah srečuje z domačim, podeželskim prebivalstvom, s starejšimi, ki so se vrnili v rodni kraj, in z mladimi, ki želijo oditi iz domačega kraja. Vsi skupaj oblikujejo svoj življenjski prostor. To vpliva zlasti na odnos človeka do narave, turizem, prebivanje in zaposlitev, pojav socialnih inovacij in prostorsko načrtovanje.

Več informacij:

UP


Trend: Mediatizacija

Množica informacij, nenehna rast števila medijskih kanalov in uporabnikov. Vsakdo lahko sodeluje kadarkoli in povsod. Demokratizacija obveščanja ima slabe strani, saj so dolgoročno zasnovane teme zapostavljene, med njimi pa so žal tudi tiste, ki se posvečajo trajnostnemu razvoju.

V demokraciji so mediji pomemben dejavnik v procesu oblikovanja mnenj. Ne vplivajo le na javno mnenje, temveč tudi na politični sistem. Danes so lahko v javnem diskurzu (teoretično) udeleženi vsi, saj to omogoča svetovni splet. Informacije se širijo vedno hitreje in se reproducirajo, viri pogosto niso več verodostojni. V poplavi informacij ljudi zanimajo zlasti stvari, ki se jih tičejo in/ali so jim blizu.

Opozarjanje na odgovornost posameznika

Tradicionalni mediji poslušajo držati korak s trendi sodobnega časa. Prilagajajo se muhavosti javnosti in tako ogrožajo lastno vlogo t. i. četrte veje oblasti, ki se postavlja ob zakonodajno, izvršilno in sodno oblast države. Senzacionalna novica, ki jo je mogoče javnosti posredovati z dobro zgodbo in jo še ponazoriti s spektakularnimi fotografijami, je zagotovilo uspeha, hkrati pa povzroča škandalizacijo in bulvarizacijo medijev. Redkejši oz. nenavadnejši dogodki imajo v primerjavi s pogostejšimi več možnosti, da jih bodo mediji omenili. To pomeni, da bo obrobnim dogodkom odmerjena večja teža kot običajnim. Mediji denimo namenjajo veliko pozornosti okoljskim katastrofam – dolgoročni okoljski razvojni procesi, kot so podnebne spremembe, ali dolgoročne strategije reševanja problemov, denimo trajnostni razvoj, pa vanje prodrejo le s težavo.   

Razprava o trajnostnem razvoju se je sicer v medijih občutno okrepila po konferenci v Riu (1992); večja pozornost je namenjena zlasti družbenemu vidiku trajnostnosti. A javno komuniciranje je prežeto s pričakovanji po (prostovoljnem) individualnem ukrepanju na področju varovanja okolja. Višje ravni, kot sta politika ali gospodarstvo, se v tem kontekstu redkeje omenjajo. Istočasno se ne posveča dovolj pozornosti posameznikovemu odnosu do okolja, tako da  ljudje odgovornost radi prevalijo na državo in podjetja. 

Za raznolikost stališč je potreben pluralizem medijev

Na splošno velja ocena o »amerikanizaciji« evropskih medijskih sistemov. Ta prinaša liberalizacijo, ki daje prednost zasebnemu dobičku, ne pa obveščanju, kar naj bi bilo družbeno poslanstvo medijev. Neodvisnost in raznolikost ogroža koncentracija medijev: časopisna hiša kupi drugo časopisno hišo, časopisna hiša kupi tiskarno, časopisna hiša kupi televizijsko hišo, časopisna hiša kupi podjetje s spletno prodajo na Danskem, pražarno kave v Afriki, nekje nekaj kupi – ali pa jo kupijo drugi.

Konstruirana realnost v poročanju medijev oblikuje naše zaznavanje in naše mnenje. S projektom alpMonitor želi CIPRA zapolniti vrzeli, ki pri tem nastajajo, in s tem prispevati k boljšemu oblikovanju mnenja ljudi. V središču pozornosti so dolgoročne razvojne usmeritve in postopne spremembe. Njihovo poznavanje bo omogočilo, da se postavijo pomembna vprašanja na področjih, ki so za Alpe osrednjega pomena: človek in narava, turizem, prebivanje in zaposlitev, socialna inovacija in prostorsko načrtovanje.

Vir in več informacij:

  • Bonfadelli, Heinz (2007): Nachhaltigkeit als Herausforderung für Medien und Journalismus. In: Birbaumer, Nadja / Kaufmann-Hayoz, Ruth (Hrsg.): Nachhaltigkeitsforschung – Perspektiven der Sozial- und Geisteswissenschaften. Bern, S. 255-279.
  • Michelsen, Gerd / Godemann, Jasmin (Hrsg.): Handbuch Nachhaltigkeitskommunikation. Grundlagen und Praxis. 2., aktual. u. überarb. Aufl. München.
  • Meier, Klaus (2007): Journalistik. Konstanz.

UP