Stališča
-
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah, Chambéry 2002
Deklaracija o zavarovanih obmocjih v evropskih gorskih regijah poudarja pomen tamkajšnjih biotskih in geoloških virov ter vodnih zalog, obenem pa tudi nujnost prilagojenih razvojnih in varstvenih ukrepov ter regionalnega sodelovanja. Zavarovana obmocja so lahko eksperimentalno polje za razvoj varstvenih ukrepov. Za obdobje 2003-2005 so bili predlagani konkretni ukrepi: na vsakem od gorskih obmocij v Evropi se ustanovi odbor za sodelovanje s predstavniki vladnih in nevladnih organizacij. Njihova naloga je javnost obvešcati prek modelov izvajanja varstva narave in izboljšati upravljanje zavarovanih obmocij in trajnostni razvoj s prenosom znanja z raziskovalnega podrocja k prebivalstvu. Nadaljnji pomembni dejavniki so spodbujanje nastajanja partnerstev, mrež in skupnih projektov ter razvoj strategij za vkljucevanje prebivalcev.
-
Resolucija Omrežja obcin "Povezanost v Alpah" o Alpah za 7. alpsko konferenco
Omrežje obcin "Povezanost v Alpah" je pozvalo okoljske ministrice in ministre alpskih držav in EU, da na konferenci v Meranu poskrbijo, da bodo vse pogodbenice takoj ratificirale vse izvedbene protokole Alpske konvencije. Poleg tega je zahtevalo ustanovitev Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Alpske obcine, ki so že zacele izvajati Alpsko konvencijo, so od pogodbenic Alpske konvencije zahtevale, da zacnejo takoj izvajati protokole tako, da podprejo razlicne projekte mestu samem in v mednarodnem povezovanju.
-
Friends-of-Nature Wildhaus Declaration: tourism and sustainability in the 21st century
Tourism needs an intact natural environment, a vibrant cultural life, and a fair partnership between visitors and visited. As an economic sector, tourism is directly dependent on sustainability. The Declaration calls upon the tourism industry, the tourism regions, governments and individual tourists to curb the consumption of natural resources and reduce the burden of traffic caused by tourism traffic. It also calls on tourism to contribute towards eliminating poverty and to implement a sustainable destination and transport policy for the environment.
-
Berchtesgadenska deklaracija o regionalnem sodelovanju na gorskih obmocjih (2002)
Konec junija 2002 je v Berchtesgadnu potekala konferenca o mednarodnem sodelovanju med gorskimi regijami sveta. Udeleženci konference so ob tej priložnosti predstavili deset nacel, v katerih je poudarek na spoznanju, da so za regionalno sodelovanje odgovorne predvsem vlade ter da je le-to nujno za zagotavljanje trajnostnega in ustreznega gospodarjenja v gorskih regijah. Enakopravnost, decentralizacija in udeležba prebivalstva so pogoji za trajnostni razvoj. Da pa bi regionalno sodelovanje v resnici zaživelo, so odlocilnega pomena ukrepi, na podlagi katerih se vzpostavljajo cezmejna partnerstva in mreže za izmenjavo izkušenj in širjenje informacij. Deklaracija se obraca na vlade, mednarodno skupnost, zasebni sektor in NVO.
-
Nova solidarnost med Alpami in okoliškimi regijami. Stališče CIPRE o evropski makroregionalni strategiji za območje Alp
Različni politični akterji na območju Alp se zavzemajo za evropsko makroregionalno strategijo za območje Alp. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) je s svojimi več kot sto članskimi organizacijami vzpostavila široko mrežo v vseh alpskih državah, ki sega tudi preko Alp in se je uveljavila tudi na bližnjih metropolitanskih območjih. V procesu oblikovanja makroregionalne strategije za območje Alp zastopa CIPRA interese trajnostne in ekološke alpske politike. CIPRA razume makroregionalno strategijo za območje Alp kot priložnost za spodbujanje zavesti evropske javnosti o problemih alpskega prostora.
-
Pravi odgovor na podnebne spremembe so vitalni in sonaravni gozdovi! cc.alps: Zahteve CIPRE za področje gozdarstva
Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.
-
Povečati učinkovitost, ne pa uničevati naravo! cc.alps: zahteve CIPRE za področje vode
Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. Temu ustrezno se bodo povečevale zahteve po rabi vode kot naravnega vira, vedno večja bo tudi konkurenca med različnimi skupinami uporabnikov. V Alpah je le še okoli 10 % tekočih voda, ki so ekološko neokrnjene, kar pomeni, da niso onesnažene ali regulirane in da njihove pretočne lastnosti niso spremenjene. Ekološko kakovost vodotokov in njihovih habitatov je zato treba izboljšati in ne še naprej zmanjševati. Ne smemo dopustiti, da se pod krinko varstva podnebja ali prilagajanja podnebnim spremembam zadnje neokrnjene reke regulirajo ali obremenjujejo s prekomernimi odvzemi vode.
-
Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Teze Letne konference 2001 Mednarodne komisije za varstvo Alp CIPRE
Postati neodvisen od uvoza energije je vizija, ki marsikatero regijo močno privlači. Samozadostnost je danes modna zadeva in obstajajo že številne dobre zasnove in poskusi, kako se podati na to pot. Bistvo omenjenih zasnov je zadovoljevanje potreb po energiji z obnovljivimi viri iz domače regije ter varčna in učinkovita raba energije. Kdor bo na poti do energijsko samozadostne regije ta načela upošteval dosledno, bo celovito spremenil podobo in strukture svoje regije v dobro lastnega gospodarstva, družbe in tudi okolja.
-
cc.alps: zahteve CIPRE za področje kmetijstva
Kmetijski sektor so podnebne spremembe neposredno prizadele, obenem pa tudi sam prispeva k izpustom toplogrednih plinov (TPG) in povečuje njihovo vsebnost v ozračju. Trajnostna strategija odzivanja na podnebne spremembe v kmetijstvu vključuje predvidevanje, načrtovanje in dolgoročen pogled od kmetije do mednarodne ravni. Pomembna področja delovanja so trajnostno upravljanje zemljišč in tal, trajnostno upravljanje voda, ravnanje z gnojili in ogljikom v tleh ter organsko kmetijstvo kot splošna strategija. Na področju kmetijstva, ki je visoko subvencionirana gospodarska panoga, je ustrezen vzvod tudi usmerjanje politike spodbujanja: finančnih spodbud je lahko deležno le trajnostno in podnebju prijazno kmetijstvo!
-
Obrobje v središču: Teze in zahteve z letne strokovne konference CIPRE v Semmeringu/A, 2010
Alpske države obsegajo številne obrobne regije z marsikdaj nemajhnim deležem v celotni površini države. Med posameznimi območji obstajajo velike socialne in ekonomske razlike, zato bi morala tudi politika bolje razlikovati med vrstami regij. Trenutno je za razvoj v Alpah značilen model urbanizacije, ki za potencialno šibke gorske regije predvideva manj razvojnih možnosti. V smislu socialne kohezije in vseobsegajoče odgovornosti pa je pomembno, da alpske države ter njihovi lokalni in regionalni organi dajo zavezujoče izjave o prihodnosti perifernih območij.
Instagram
LinkedIn