Ključna tema: Pokrajina

CIPRA je popisala primere, ko je ljudem pred uničenjem uspelo rešiti naravne in kulturne pokrajine na območju Alp, in jih objavila v svoji novi zbirki.

Od gorskega prelaza v Sloveniji preko izginjajočega ledenika v Švici do pastirske poti v Franciji – vse to so primeri pokrajin, katerih zgodovino in zgodbe smo spoznavali letošnje poletje.

Varuhi pokrajine so ljudje, ki v njej živijo, in treba jih je vključevati v odločevalske in razvojne procese, je prepričana Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija.

Zakaj vetrni parki ustvarjajo nove pokrajine? Zakaj je ravno tisto, kar ni določeno, lépo? Kaj je vredno varovanja? V nadaljevanju pledoaje za estetiko Rudija Erlacherja.

Povsod po Alpah prevzemajo ljudje odgovornost za skrbno ravnanje s pokrajino. Odkupujejo zemljišča, glasujejo na referendumih, prevzemajo botrstva, ohranjanjo stoletja stare kulturne pokrajine.

Gion A. Caminada, doma iz švicarskega hribovskega Vrina, je v svojem življenju izkusil že različne pristope k pokrajini. S svojo arhitekturo želi ustvarjati skupnosti in odnose – med ljudmi, objekti in pokrajinami.

Zelenjavni vrt, pašniki za ovce, predori … Okolje, v katerem živimo in delamo, nas zaznamuje. Šest ljudi pripoveduje o svoji pokrajini.

Gozdovi, travniki, gore – ob misli na pokrajino se v našem umu prikažejo slike, a alpska pokrajina je mnogo več kot le predmet opazovanja.

Zakaj si pod pojmom pokrajina vsak od nas predstavlja nekaj drugega? Kateri vtisi prevladajo pri pogledu nanjo? Model štirih polov ponazarja različne pristope.

Okolje, ki ga povezujemo z osebnimi zgodbami, se vedno hitreje spreminja v zamenljiv naravni vir: je našo alpsko pokrajino še mogoče rešiti?