Zadetki iskanja

V ponedeljek, 7. oktobra 2003, je predpremiero doživel dokumentarni film o Alpskem Renu. "Uklenjeni tok reke" je 45-minutni film, ki gledalcu omogoča vpogled v preteklost, sedanjost in prihodnost doline Alpskega Rena vse od švicarskega kantona Graubünden pa do Bodenskega jezera.

Avstrijski okoljski minister Niki Berlakovich je prejšnji teden potrdil namero države, da investira 140 mio. EUR v dvig ekološke vrednosti tekočih voda.

Delovno združenje alpskih ribiških zvez opozarja: z zakonom določene minimalne količine ekološko sprejemljivega pretoka so v številnih alpskih rekah premajhne, kar ima izredno negativne posledice in to ne le za rastline in živali.

Zajezene, stisnjene v kanale, uravnane ali izsušene - nekdaj divjim alpskim rekam se slabo piše, ugotavljata nemška in italijanska študija.

Med 13. in 15. avgustom je vzdolž celotnega toka Alpskega Rena, od Graubündna do Bodenskega jezera, potekalo ugotavljanje številnosti ribje populacije. Rezultat je zaskrbljujoč: veliko vrst rib je izginilo. Dokaz, da je Alpski Ren kot življenjski prostor v zelo slabem stanju je dejstvo, da ni bilo mogoče ugotoviti niti prisotnosti nekaterih vrst rib, ki bi jih lahko z gotovostjo pričakovali.

Obsežna raziskava obstoječega stanja, ki je potekala v okviru "Razvojne zasnove za Alpski Ren", je zaključena. 1. julija so namreč strokovnjaki z rezultati raziskave seznanili predstavnike sosednjih občin, okoljevarstvenike, ribiče, podjetja za oskrbo z električno energijo in druge zainteresirane. Prizadete skupine so lahko prvič sodelovale pri načrtovanju, zastavljenem na mednarodni ravni.

Manj kot 10% skupne dolžine skoraj 10.000 km poglavitnih alpskih rek je še v naravnem stanju. Tanerazveseljiv rezultat smo dobili s študijo, katero je pod okriljem Mednarodnega centra za alpsko okolje (ICALPE) iz Chamberya /Francija naročlia Mednarodna komisija za varstvo Alp, CIPRA, v sodelovanju z Univerzo Grenoble. V naclonainem pogledu se rezultati gibljejo med 2 in 7%, samo Francija se lahko pohvali še z 18% neoporečnih alpskih rek. Niti ena sama alpska reka ni več v svojem celotnem teku v neoporečno ohranjenem naravnem stanju. Število rek, ki so nepoškodovane v dolžini, ki presega 15-20 km gornjega toka, je manjše od 10. Zato udeleženci letne seje CIPRA v Martuljku / Slovenija od viad alpskih držav in dežel zahtevajo, naj kot odmor za premislek uvedejo 10 letno prepoved vsakršnega nadaljniega poseganja v naravne vodotoke, ki zaenkrat še niso poškodovani. Cilj te zahteve je ustanovitev združene biosfere za pokrajine naravnih voda, ki bi obsegala celotni lok Alp. Osnovno ogrodje tovrstne sfere bi predstavliali vodotoki, ki so navedeni v zgoraj omenjeni študiji ICALPE. Za tiste vodotoke, ki so najbolj poškodovani, bi bilo potrebno ugotoviti in uresničiti možnosti revitalizacije.

Evropska komisija je pred kratkim pohvalila vzorno izvajanje ukrepov sonaravne vodne gradnje na Zgornji Dravi (Avstrijska Koroška), ki je bilo po štirih letih zaključeno konec leta 2003. V okviru pobude Natura 2000 je urad za vodno gospodarstvo izvajal renaturacijo močno regulirane in pozidane Zgornje Drave.