Zadetki iskanja

30. septembra 2008 so predstavniki petih regij Bavarske/D, Tirolske/A, Južne Tirolske/I, Trentina/I in Verone/I na enem od skupnih srečanj ponovno poudarili, da želijo skupaj pospešiti gradnjo brennerske železniške osi.

Bazni predor Lötschberg, ki so ga odprli leta 2007, na preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnico nima nobenega pomembnejšega učinka. Potniški promet se je povečal in s tem so se zmanjšale kapacitete tovornega prometa. Prednostni cilj gradnje baznega predora Lötschberg, tj. preusmeriti težki tovorni promet na železnico, ni bil dosežen. Proga je pri dnevnih migrantih zelo priljubljena. Ta dejstva je švicarska vlada pred kratkim objavila v četrtem poročilu o preusmerjanju prometa.

Če bo izpolnjena volja nekaterih političnih in gospodarskih predstavnikov, bodo v cestnih predorih pod Fréjusom in Gotthardom kmalu zgradili še drugo cev. Pri prvem se uradno govori le o gradnji varnostnega jaška.

23. in 24. oktobra 2003 je v Salzburgu v Avstriji potekala letna strokovna konferenca Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA) pod geslom "Prosta pot za Alpsko konvencijo?! Promet kot ključno področje izvajanja".

8. februarja 2004 so švicarski volivci na referendumu odločno zavrnili precej razvpit predlog za spodbujanje zlasti cestnega prometa, kar pomeni, da druge cevi v gotthardskem cestnem predoru dolgoročno ne bo mogoče zgraditi.

Odbor Evropskega parlamenta za promet je 10. septembra soglasno sprejel poročilo o izboljšanju varnosti v evropskih predorih. Poročilo je predložil avstrijski poslanec evropskega parlamenta in strokovnjak za promet Reinhard Rack. Starejše predore bo treba postopoma prilagoditi novim standardom, zahteva Rack, zlasti pa zmanjšati število predorov za dvosmerni cestni promet.

Sredi letošnjega maja so v Rimu prometni ministri Avstrije, Italije in Nemčije skupaj s predstavniki prizadetih regij podpisali nezavezujočo izjavo o nameri za realizacijo projekta železniška os Berlin-Palermo.

V Parizu so se zaradi razširitve cestnega predora Tenda med Francijo in Italijo srečali odgovorni predstavniki obeh držav in s sklenitvijo posebnega sporazuma natančneje opredelili postopek gradnje.

Prometni ministri alpskih držav so na srečanju v Švici potrdili svojo odločenost, da bodo skupaj in glede na potrebe alpskih držav povečali varnost tranzitnega tovornega prometa prek Alp in pospešili preusmeritev tovornega prometa na železnico. Na srečanju so bili navzoči predstavniki Avstrije, Francije, Italije, Nemčije in Evropske komisije.

Naravovarstvena združenja so imela načeloma prav: 19. maja 2004 je grenóbelsko upravno sodišče v izreku sodbe v upravnem sporu med francosko državo in naravovarstvenimi organizacijami ARSMB (Association pour le Respect du Site du Mont - Blanc), Mountain Wilderness, Frapna 74 (Fédération Rhône-Alpes de Protection de la Nature) in Greenpeace odločilo, da način izvedbe obnovitvenih del, ki so se v montblanškem predoru začela pred tremi leti, ni bil pravilen.