Zadetki iskanja

Alpske reke oskrbujejo z vodo 170 milijonov ljudi. Zaradi podnebnih sprememb se bo razpoložljivost vode v Alpah in zunaj njih občutno zmanjšala. Manj padavin, vedno pogostejša sušna obdobja poleti in občutno manj snežnih padavin pozimi so le nekatere od napovedanih posledic. CIPRA predstavlja na 31 straneh svojega porocila vplive podnebnih sprememb na razpoložljivost vode, politicne ukrepe in instrumente ter konkretne primere dobre prakse - okolju prijazno je le ucinkovitejše ravnanje z vodo kot naravnim virom! Compact je trenutno na voljo smo v angleškem, frankoskem in italijanskem jeziku. Nadaljnje informacije o temi, ki se nanašajo na posamezen jezikovni prostor alpske regije, boste našli v drugih jezikovnih razlicicah dosjeja.

Pričujoči dosje v zbirki CIPRA compact prinaša pregled energijsko samozadostnih regij v Alpah. V drugem poglavju so osrednji cilji CIPRE povzeti v njeni zahtevi, ki se glasi: Alpe morajo postati energijsko samozadostne! Tretjemu poglavju, ki podrobneje pojasnjuje pojem energijska samozadostnost, sledi povzetek najpogostejših argumentov, ki govorijo v prid vzpostavitvi energijsko samozadostne regije. Peto poglavje je posvečeno posameznim elementom, mrežam in strukturam procesa energijske samozadostnosti. Predstavljena je vsebina regionalnih energetskih konceptov in našteti dejavniki uspešnosti, ki pospešujejo razvoj energijskih regij. Sklepnim ugotovitvam v šestem poglavju sledi predstavitev primerov dobre prakse z alpskega območja (tri podeželske regije, urbana pobuda iz Bolzana in večja regija Vorarlberg). V zadnjem, osmem poglavju so zbrane nadaljnje informacije z navedbo strokovne literature in spletnih povezav. Nadaljnje informacije o temi, ki se nanašajo na posamezen jezikovni prostor alpske regije, boste našli v drugih jezikovnih razlicicah dosjeja.

V letošnjem sušnem obdobju zaradi taljenja alpskih ledenikov sicer ni prišlo do večjih težav zaradi pomanjkanja vode v rekah. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v prihodnje, če bodo zaradi podnebnih sprememb izginile večje vodne rezerve v večnem ledu, in katere odločitve morajo zato sprejeti države, da bodo lahko zmanjšale emisije toplogrednih plinov?

Kot se glasi ključna ugotovitev iz raziskave o ekonomskih posledicah podnebnih sprememb za zimski turizem, se bodo številna smučišča po nižinah zaradi globalnih podnebnih sprememb znašla v finančnih težavah ali celo pred bankrotom. Raziskavo, ki jo je naročil Program Združenih narodov za okolje, so predstavili 2. decembra v italijanskem Torinu ob svetovni konferenci o športu in okolju.

Nobene druge rastline ne povezujemo tako tesno s toplim podnebjem kot palme. Nedavno objavljeni rezultati neke raziskave so pokazali, da pahljačastoliste palme zelo dobro uspevajo na južnem in severnem obrobju Alp v vedno višjih legah in tudi na prostem.

Gozdarski ukrepi imajo dolgoročne učinke, zato je prilagoditev gozdov novim podnebnim pogojem nujno potrebna, vendar pa mora biti ta zelo premišljena. Izkoristiti moramo tudi zmožnost gozdov, da skladiščijo ogljik. Les se mora v prvi vrsti uporabiti kot surovina in gradbeni material, le pod posebnimi pogoji naj bi se uporabljal za ogrevanje. Vzpostaviti je treba kratke krogotoke izrabe regionalnega lesa. Z gozdovi je potrebno sonaravno gospodariti in tako povečati njihovo prilagoditev na podnebne spremembe. Lastnikom gozdov, ki se zaradi izvajanja ukrepov varstva podnebja odpovejo delu prihodka, je potrebno zagotoviti nadomestilo. Nenazadnje mora ciljno raziskovanje praktičnih podnebnih prilagoditvenih ukrepov postati pomembna dolgoročna naloga.

Alpski prostor je izjemno mocno izpostavljen globalnim podnebnim spremembam, ki so tudi posledica clovekovega delovanja. Alpe so bolj kot drugi ekosistemi obcutljive na napovedane spremembe, kot so porast povprecnih temperatur, pogostejši ekstremni vremenski dogodki, suša v toplem obdobju leta ali taljenje ledenikov. CIPRA meni, da sodijo podnebne spremembe k najvecjim izzivom 21. stoletja, zato Evropsko unijo, organe Alpske konvencije, vse alpske države, zvezne dežele, regije, kantone ter druge državne in nedržavne organizacije poziva k vecjim prizadevanjem za varstvo podnebja, z namenom zmanjšanja ucinkov tople grede; oblikovanju trajnostnih strategij za obvladovanje vedno hujših posledic spremenjenega podnebja.

Podnebne spremembe vplivajo na alpski prostor zelo intenzivno: vedno pogostejše naravne nesreče ter taljenje ledenikov in stalno zamrznjenih tal so le nekatere od posledic, na katere opozarja IX. alpska konferenca. Ta zato zahteva izvajanje okvirnega podnebnega protokola in Kjotskega protokola na svetovni ravni, obenem pa alpskim državam in ES svetuje, kako delovati, da bi po eni strani z zmanjševanjem in absorbiranjem toplogrednih plinov lahko preprečili nadaljnjo rast podnebnih sprememb, ter kako se po drugi strani s konkretnimi strategijami prilagoditi posledicam podnebnih sprememb. Za izvajanje podnebne deklaracije so okoljski ministri alpskih držav Stalni odbor pooblastili, da do X. zasedanja Alpske konference izdela alpskemu prostoru prilagojen akcijski načrt s priporočili za nadaljnje delovanje in z dolgoročnejšimi pobudami, vključno s časovnim načrtom.

Kot v sklepnem spoznanju ugotavlja raziskava "Vplivi podnebnih sprememb na živalski svet - aktualna spoznanja na območju Alp in Avstrije", ki so jo izvedli na Inštitutu za meteorologijo pri Univerzi za kmetijstvo, gozdarstvo in obnovljive naravne vire na Dunaju v Avstriji, je na območju Alp že opaziti odzivanje živalskega sveta na spreminjajoče se življenjske razmere.

Podnebje v Evropi se je v zadnjih sto letih občutno spremenilo, posledice so vidne na številnih področjih. Kot je pokazala obsežna raziskava (v angleščini) Evropske okoljske agencije (EOA), so alpski ledeniki izgubili že več kot polovico svoje ledene mase.