Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Zadetki iskanja

307 prispevkov, ki ustrezajo kriteriju iskanja
Filtriraj zadetke
Tip prispevka









Novi prispevki od



Urejeno po pomembnost · datum (najprej najnovejši) · v abecednem redu
Alpska konvencija - temelj skupne alpske politike
Alpe so najvišje gorovje v zahodni Evropi. So življenjski prostor skoraj 14 milijonov ljudi, 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, posebna regija, ki z Alpsko konvencijo razpolaga s posebnim sporazumom, katerega namen je zagotavljati trajnostni razvoj na tem obmocju. Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) spremlja sporazum že od samega zacetka, saj je pripravo tovrstne konvencije zahtevala že leta 1952, ko je bila ustanovljena. Danes je CIPRA zagotovo najbolj angažirana organizacija s statusom opazovalke, ki veliko energije in financnih sredstev porabi za izvajanje in nadaljnji razvoj Alpske konvencije. Kljub svoji ozki povezanosti z Alpsko konvencijo ali pa prav zaradi nje mora biti dvajsetletnica Alpske konvencije povod, da CIPRA preveri in aktualizira svoj odnos do te edinstvene pogodbe.
Ki se nahaja v Stališča
Akcijski načrt za podnebje v Alpah
Akcijski načrt, ki ga je potrdila ministrska deklaracija v Alpbachu, se opira na skupno angažiranje držav alpskega loka v okviru krovne konvencije o podnebnih spremembah in Kyotskega protokola. Vključen je v trenutne razprave o celovitem okoljskem dogovoru o delovanju "po letu 2012" in pri tem upošteva obveze, ki jih je v tej smeri sprejela Evropska unija. Njegov cilj je preseči ta splošni okvir in predlagati konkretne ukrepe, specifične za Alpe, pri čemer bi na področju blažitve in prilagajanja dajali prednost tistim tematikam in ukrepom, ki bi lahko bili predmet regionalnega sodelovanja v okviru Alpske konvencije in ob upoštevanju že začetih aktivnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Ki se nahaja v Stališča
Resolucija Omrežja obcin "Povezanost v Alpah" o Alpah za 7. alpsko konferenco
Omrežje obcin "Povezanost v Alpah" je pozvalo okoljske ministrice in ministre alpskih držav in EU, da na konferenci v Meranu poskrbijo, da bodo vse pogodbenice takoj ratificirale vse izvedbene protokole Alpske konvencije. Poleg tega je zahtevalo ustanovitev Stalnega sekretariata Alpske konvencije. Alpske obcine, ki so že zacele izvajati Alpsko konvencijo, so od pogodbenic Alpske konvencije zahtevale, da zacnejo takoj izvajati protokole tako, da podprejo razlicne projekte mestu samem in v mednarodnem povezovanju.
Ki se nahaja v Stališča
Nemško predsedovanje Alpski konferenci: program dela v letih 2003 in 2004
Nemško predsedstvo Alpske konvencije je program izvajanja Alpske konvencije predstavilo v desetih tockah. Na ravni vodenja je to ucinkovito delovanje Stalnega sekretariata, delo Odbora za preverjanje in izdelava sistema kazalcev, na podlagi katerih se ucinkoviteje ugotavljajo uspešnost izvajanja in potrebe po ukrepanju. Poleg tega je bila ena od nalog izdelava vecletnega programa dela, sledila sta spodbujanje zahteve po podpisu in ratifikaciji prometnega protokola v prihodnje in sprejem konkretnih ukrepov za preusmeritev cestnega prometa na železnico. Na podrocju naravnih nesrec je bila izražena zahteva po intenziviranju konkretnega sodelovanja, zahteva je bila izražena po spodbujanju trajnostnih zasnov v turizmu in nadaljnje poglabljanje sodelovanja v zvezi z zavarovanimi obmocji. V procesu "od spodaj navzgor" (bottom-up process) bo na podrocju prebivalstva in kulture treba ustvariti soglasje o tem, kateri vidiki so predmet specificnega instrumenta Alpske konvencije. Ne nazadnje pa je bilo navedeno tudi intenziviranje povezovanja Alpske konvencije z drugimi gorskimi regijami.
Ki se nahaja v Stališča
Vecletni program dela Alpske konference za obdobje 2005-2010
Vecletni program dela Alpske konference je bil sprejet na 8. alpski konferenci leta 2004. Za obdodje 2005-2010 program doloca naslednja prednostna podrocja: priprava porocila o stanju Alp in opazovanje in interpretiranje razvoja; skupni projekti na temo mobilnosti in prometa, družbe in kulture, kmetijstva, gozdarstva in kulturne krajine ter turizma; izpolnitev nalog iz 2. clena Alpske konvencije (prebivalstvo in kultura, zrak, voda, odpadki). Pomembna prednostna naloga programa so tudi odnosi z javnostmi, izmenjava izkušenj in medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje z drugimi gorskimi obmocji in konvencijami. Pogodbenice je konferenca poleg tega pozvala, da podpišejo in ratificirajo manjkajoce dokumente ter jih zacnejo izvajati.
Ki se nahaja v Stališča
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Ki se nahaja v Stališča
Sprejeti Alpsko konvencijo kot priložnost
Po vec kot desetletju obstoja Alpske konvencije je med alpskim prebivalstvom zaznati vedno vecje nezadovoljstvo. Slišati je predvsem glas nasprotnikov Alpske konvencije, medtem ko se o priložnostih, ki jih ta nudi skupnosti, govori zelo zadržano. CIPRA International je zaradi takih razmer izrazila zaskrbljenost. Da bi se razmere izboljšale, bo treba premostiti preprecevalno politiko posameznih držav in letargijo EU, Stalni sekretariat Alpske konvencije pa si bo moral v vecji meri prizadevati za Alpsko konvencijo v smislu instrumenta trajnostnega razvoja in spodbujanja gorskih obmocij.
Ki se nahaja v Stališča
Zahteve CIPRE za izvajanje Alpske konvencije
Okoljski ministri alpskih držav so leta 1998 ugotovili, da je treba z izvajanjem Alpske konvencije zaceti že pred ratifikacijo njenih protokolov, a dve leti kasneje se to še vedno ni zgodilo. CIPRA International se je v sodelovanju s strokovnjaki intenzivno ukvarjala z izvajanjem Alpske konvencije in v ta namen pripravila poseben dokument, v katerem je opozorila, da je takojšnji zacetek izvajanja protokolov Alpske konvencije vprašljiv. CIPRA International je poudarila, kako pomembno je ohraniti pogled na celoto. Zato je treba njene zahteve glede izvajanja Alpske konvencije razumeti le kot primere - izbiranje posameznih tock ali enega samega protokola, ki bi bil opredeljen kot "model", bi nasprotovalo smislu Alpske konvencije kot celovitemu instrumentu za izvajanje trajnostnega razvoja. Kot možnost, kako hitro doseci uspeh, je CIPRA predlagala vzpostavitev vzorcnih regij za uresnicevanje trajnostnega razvoja.
Ki se nahaja v Stališča
Die Alpenkonvention: Zwischenbilanz
Die fehlende öffentliche Debatte über die fachlichen Inhalte der Alpenkonvention hat in verschiedenen Regionen zu Irritationen bei der Bevölkerung geführt. Die CIPRA International hat deshalb 1992 für jedes Protokoll ihre Forderungen an die Alpenkonvention formuliert und stellt sie den Vertragsparteien als Diskussionsvorlage zur Verfügung. Damit will die CIPRA die fachliche Debatte eröffnen und der Alpenbevölkerung sagen, was im Rahmen der Alpenkonvention auf sie zukommen wird.
Ki se nahaja v Stališča
Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention
Die CIPRA International präsentiert 1996 einen Aktionsplan für die Umsetzung der Alpenkonvention. Ein erster Teil des Dokuments hat übergeordnete Bedeutung für alle Protokolle. Hier werden ein Logo für die Alpenkonvention und ein Label für besondere Qualität von Produkten oder Dienstleistungen gefordert. Es sollen ein "Weissbuch" für modellhafte Projekte sowie eine "Schwarze Liste" nicht alpenkonventions-kompatibler Massnahmen erstellt werden. Eine unabhängige Stelle zur Prüfung der Kompatibilität von Projekten und Massnahmen mit den Zielen und Inhalten der Alpenkonvention muss geschaffen werden. Weiter werden Aktionen in den Themenbereichen der Protokolle der Alpenkonvention vorgeschlagen.
Ki se nahaja v Stališča