Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: V Alpah potrebujemo več mladih!

11.12.2022 / Kathrin Holstein, CYC
Pospešeno staranje prebivalstva in odseljevanje ter izumirajoče vasi so značilne težave, s katerimi se soočajo številne gorske regije. A za mlade bi moralo življenje v Alpah spet postati privlačnejše, opozarja Kathrin Holstein, članica Mladinskega sveta CIPRE in sodelavka Omrežja občin Poveznost v Alpah.
Image caption:
Kathrin Holstein, Mladinski svet (CYC) © Zasnebo

Kam se selijo mladi iz evropejskih gorskih regij? Po podatkih študije, ki jo je pred kratkim izdala Euromontana, želi v gorskih regijah ostati 95 % mladih, pri čemer bi se manjši delež preselil le začasno, selitev pa načrtuje le 5 % mladih. Pripravljenost in željo mladih generacij, da ostanejo v svojih regijah, je treba iskati predvsem v bližini narave, bogati ponudbi prostočasnih dejavnosti in kakovostnem življenju. Dejansko se večina prebivalcev gorskih področij seli iz podeželja, ker tam ni ustrezne infrastrukture, široke ponudbe izobraževanja in delovnih mest ter možnosti za samouresničitev.

Danes lahko vsaj v EU živite in delate kjerkoli – ali pač? Teoretično da. Vprašanje je le, kako. Kljub vse večji ponudbi mobilnega dela možnosti za zaposlitev in izobraževanje v Alpah niso dovolj raznovrstne, poleg tega jih pogosteje najdemo v urbanih središčih alpskega predgorja. Tudi nezadostna ponudba javnega prevoza odvrača mlade od misli, da bi ostali na podeželskih alpskih območjih ali se tja preselili. Ko iščete povezave z bližnjimi mesti, hitro ugotovite, da se brez lastnega avtomobila skorajda ne morete gibati. Kako torej v prihodnosti zagotoviti trajnostni razvoj Alp, če sami ne moremo biti dober zgled naslednjim generacijam?

Mladi morajo imeti možnost, da v Alpah sami uresničujejo svoje cilje. Dati jim je treba priložnost, da postanejo dober zgled kot zagovorniki okoljsko ozaveščenega in trajnostnega življenja, da bolje spoznajo domači kraj – varujemo namreč to, kar najbolje poznamo. Ustvariti bo treba odprte prostore za srečanja, kjer ne bo vsiljenega potrošništva, zbrati vzorčne primere in izboljšati razpoložljivost javnega prevoza. Prenehati moramo razmišljati v številkah, ekonomska učinkovitost teh ukrepov ne sme biti na prvem mestu. Vrednosti tovrstnih sprememb ni mogoče neposredno izmeriti, saj jih bodo občutile šele prihodnje generacije. Zato za trajnostni razvoj potrebujemo več mladih, ki bodo pripravljeni živeti v Alpah.