Nemčija

Natečaj Constructive Alps/Konstruktivne Alpe letos poteka že šestič zapored, rok za prijavo se izteče 14. januarja 2022. Za mednarodno arhitekturno nagrado se lahko potegujejo zgradbe, ki uspešno prispevajo k doseganju podnebnega cilja ‘ničelne stopnje neto emisij’.

Trend k vse večji regionalnosti in trajnostnosti je občutiti zlasti med epidemijo. V okviru projekta Yoalin, ki se je zaključil v Innsbrucku septembra 2021 z razpravo o mobilnosti v prihodnje, v kateri so sodelovali tudi različni strokovnjaki, se je tudi letošnje poletje 125 mladih odločilo za podnebju prijazna potovanja z vlakom in avtobusom in tako spoznavalo Alpe.

Padajoče kamenje ter skalni podori in odlomi v Alpah niso nič novega, a taljenje stalno zamrznjenih tal razmere le še zaostruje – to velja tako za obiskovanje gora kakor tudi za življenje na gorskih območjih.

Mladinski svet CIPRE, Mladinski parlament Alpske konvencije, Delovna skupina za mlade v okviru francoskega odbora za Alpe in od leta 2021 tudi Mladinski svet EUSALP so organizacije, ki mlade že danes vključujejo v proces sprejemanja političnih odločitev. A zdaj je čas, da se na pot, ki smo jo izbrali, podamo skupaj in ne vsak zase, opozarjata Jean Horgues Debat, predsednik CIPRE Francija, in Julika Jarosch, vodja projektov pri CIPRI Francija.

Kakšno je trenutno stanje kakovosti zraka v alpskih državah, je tema osmega Poročila o stanju Alp. – Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) mejne vrednosti na tem področju zaostruje.

Kaj se je alpski turizem naučil iz pandemije in kako se odziva na podnebne spremembe? Razmere na območju Alp analizira CIPRA v okviru svojega projekta Ponovni zagon alpskega turizma (Reset Alpentourismus).

Po tirih, cesti ali planinskih poteh – kako raznolika je lahko trajnostna mobilnost, kažejo številni projekti CIPRE.

Katera bogastva in naravni viri se skrivajo v Alpah? Kako doseči, da bo ravnanje z njimi čim bolj trajnostno? Odgovore na ta in druga podobna vprašanja išče nova številka revije Alpe na odru, ki je izšla avgusta 2021.

V vsakem alpskem kraju govorijo malo drugače – jezikovna raznolikost območja Alp je neverjetno bogata in se stalno spreminja, zato je zanimiva tudi za jezikoslovce. Z uporabo sodobnih raziskovalnih metod, kot je množičenje (crowdsourcing), nastaja v okviru raziskovalnega projekta VerbaAlpina digitalni slovar živega jezika, v katerem bo zbrana narečna leksika s celotnega območja Alp.