Alpske pokrajine so zaradi specifičnih geografskih razmer izredno občutljive na podnebne spremembe; te se v Alpah dogajajo hitreje kot na nižinskih območjih, s tem pa vplivajo na življenjske razmere tako v Alpah kot njihovi okolici. Pomemben mehanizem pri zoperstavljanju posledicam podnebne krize je gozd.   

Čeprav jih imamo v Sloveniji veliko, velik delež gozdov ni negovan. To prinese kasnejše odzivanje na pojav škodljivcev, tujerodnih in invazivnih vrst, zmanjševanje odpornosti gozda, povečevanje ranljivosti prostora in dovzetnosti za naravne nevarnosti ter zmanjšanje zmožnosti zoperstavljanja posledicam podnebne krize. Varstva Alp in območij izven njih zato ni brez skrbi za zdrave, negovane gozdove. 

Pri CIPRI Slovenija pomembnost nege gozda naslavljamo s projektom GozdNega: spodbujamo nego gozda, širimo poznavanje vlog gozda, z Ognjem v Alpah pa smo spregovorili tudi o gozdnem obisku. Projekt sledi Alpski konvenciji in Alpskemu sistemu podnebnih ciljev 2050, sofinancira ga Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev Podnebnega sklada. Sam dogodek pa je predstavljal nacionalno aktivnost projekta re.sources, financiranega s sredstvi Erasmus+.

Letošnji Ogenj v Alpah je potekal v soboto, 8. 8. 2020 v Trenti. Sprejeli so nas: domačini, revirni gozdar in različni strokovnjaki, ki so 25 mladih udeležencev popeljali skozi lokalni gozd, nam predstavili kulturno krajino in zgodovino območja. Govorili smo o negi gozda, njegovih funkcijah in vlogah. Nekatere izmed socialnih vlog gozda smo pobliže spoznali z delavnicami (Zdravilni atributi gozda – Darija Cvikl, Gozdna pedagogika in funkcije gozda – Kristina Sever ter Gozd, obiskovalci, odnosi – Marko Slapnik).

Na popoldanski okrogli mizi z naslovom »Pozor, obiskovalci gredo! Gozd kot pokazatelj družbenih odnosov« smo se dotaknili problematike obiska gozda: o bontonu prebivalcev in obiskovalcev je spregovoril Marko Pretner (Triglavski narodni park, Agrarna skupnost vasi Trenta), Miro Kristan (Posoški razvojni center) je predaval o kolesarjenju v naravnem okolju, o vlogi in negi gozdov je spregovoril Jože Prah (Zavod RS za gozdove), Nevenka Bogataj (Andragoški center Slovenije) pa o agrarnih skupnostih v Sloveniji in Evropi.

Sklenili smo jo s podpisom dogovora med agrarno skupnostjo vasi Trenta ter CIPRO Slovenija o upravljanju gozda s poudarjeno socialno funkcijo. Ravno skupnostno upravljanje gozda, kakršno zagotavlja Agrarna skupnost Trenta, je namreč pomembna oblika ohranjanja narave in zagotavljanja trajnostnega razvoja, ki jo je treba pri njenih prizadevanjih podpreti.

Ob koncu dneva smo kot opozorilo na pomen ustrezne nege gorskih gozdov simbolno prižgali bakle.

Nasvidenje na naslednjem Ognju!