Dandanes odhajamo od doma s steklenico za vodo v rokah, po nakupih se odpravljamo z reciklirano vrečko za nakupovanje, podarjamo botrstva za bananovce v Ekvadorju, en dan v tednu ne uživamo mesa ali pa januarja uživamo le vegansko prehrano. A tudi če pri vsem tem aktivno ne sodelujemo, ne spreminjamo svojih navad in ne nosimo transparentov in cvetja na protestnih shodih, moramo priznati, da lahko dogajanje, povezano z novimi navadami, spremljamo v medijih, ga opazujemo na ulicah in v izložbah trgovin, se o njem pogovarjamo in razpravljamo ter ga komentiramo. Čas je, da začnemo verjeti tistim, ki so način razmišljanja uspeli spremeniti, torej mladim, ki so si za prednostno nalogo izbrali reševanje našega planeta in to s svojim mladim, a odločnim glasom tudi sporočili celotnemu svetu. Mladi morajo biti zato zastopani v procesih odločanja, saj bodo lahko tako izrazili svoj čut za odgovornost in svojo željo po udejstvovanju.

Beseda zeleno, ki jo sicer nerada uporabljam, saj je že preveč izrabljena, še pred nekaj leti v našem vsakdanjiku ni imela kakšnega posebnega pomena. In to kljub dejstvu, da je bila povezava med rabo fosilnih goriv in segrevanjem zemlje poznana že leta 1896, švedski fizik in kemik Svante August Arrehnius ter ameriški geolog in geofizik Thomas Chrowder Chamberlin pa sta predstavila celo ocene povprečnega dviga globalnih temperatur. Desetletja je bila omenjena tema postavljena na stranski tir in je šele po letu 1988, ko se je na podlagi podatkov začelo spremljanje dejanskega segrevanja planeta, je postala predmet številnih študij. Sledila je ustanovitev Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, v naslednjih letih pa so se že pojavila poročila in študije, ki so nedvomno dokazovala nadaljnje napredovanje podnebnih sprememb, vendar zaradi  nezanimanja širše javnosti niso imela učinka, kar je povzročilo, da je bil napredek v mednarodnem sodelovanju počasen in nezadosten.

Več kot stoletje po objavi prvih spoznanj o tej temi so podnebne spremembe v zadnjih dveh letih z vso silo vstopile v naša življenja. To je bila zasluga mladih, ki so storili nekaj, kar je bilo najbolj očitno in naravno: pogledali so podatke, se prestrašili in iskali pozornost odraslih, z veliko energije odšli na ulice in trge ter zahtevali odgovorno ravnanje. Ti mladi ljudje, Gretha, dekle s kitkami in v rumenem dežnem plašču, in množica podnebnih aktivistov in aktivistk, med katerimi so mnogi še mladoletni, so spregovorili na konferencah ZN in svetovnih gospodarskih forumih. In njihov glas je bil tisti, ki je začel radikalno spreminjati naše zaznavanje podnebnih vprašanj in je tudi postal del našega vsakdanjika. Zdaj želimo videti dejanja.

Nadaljnje informacije:

www.cipra.org/sl/cipra/international/organi-in-ljudje/mladinski-svet