Pri WWF Italija so pripravili nov dosje, ki ugotavlja, da so se v zadnjih tridesetih letih na območju italijanskih Alp snežne padavine zmanjšale kar za 20 odstotkov, in pojasnjuje, kakšne bodo posledice. Turistična panoga, ki za številne alpske regije nese zlata jajca, se vedno bolj zanaša le še na umetno zasneževanje. Več kot polovica smučarskih prog je umetno zasnežena, stroški za to pa letno znašajo povprečno 136.000 evrov na hektar.
Prav tako je študija pokazala, da počasi izginjajo tudi klasični smučarji in deskarji, saj se 48 odstotkov gostov v zimski sezoni s tema dvema športoma sploh ne ukvarja. Kot so prepričani v WWF Italija, pa je najhujša posledica umetnega zasneževanja večja poraba vode. V pokrajini Bolzano/Bozen, kjer umetno zasnežujejo kar dve tretjini prog, se je tako poraba vode zaradi uporabe snežnih topov v petih letih celo podvojila. To je prizadelo tudi zavarovana območja, npr. Narodni park Stelvio/Stilfser Joch, ki je tudi sicer izpostavljen negativnim vplivom hidroelektrarn in posledicam krčenja ledenikov.