Rast prebivalstva na območju Alp se odraža zlasti v središčnih krajih, medtem ko na obrobju število prebivalcev upada. Pojav odseljevanja je tukaj ujet v začarani krog, ki še pospešuje staranje prebivalstva: če mladi po končanem šolanju ne ostanejo v domačem kraju, začne število prebivalcev upadati, posledica tega je slabša kakovost infrastrukture, zaradi česar postane regija še manj privlačna za priseljevanje. Da bi ustavili odseljevanje in staranje populacije, bi potrebovali več spodbud, da bi mladi ljudje ostali v vaseh ali pa bi se po zaključenem šolanju vrnili domov. Tako za starejšo kot mlajšo generacijo so pri tem odločilne možnosti, ki jih zagotavljajo infrastruktura, zaposlitev, stanovanje in kultura posameznega kraja.
Odseljevanje prebivalstva iz odročnih hribovskih in gorskih krajev se je na območju Južnih in Zahodnih Alp večinoma že zaključilo. V Italiji in Franciji imajo namreč mesta že tradicionalno večji pomen kot podeželska območja. V nemško govorečem alpskem prostoru je ravno nasprotno. Tukaj so zagotovili sredstva za ohranjanje hribovskega kmetijstva in izvajanje storitev javnega interesa. Trenutno se zaradi naraščajočega proračunskega primanjkljaja tudi v osrednjem in vzhodnem delu Alp regionalna politika ocenjuje kritično. Razprava o tem, ali in s kakšnimi stroški zmore in mora država ustaviti odseljevanje ljudi z alpskega podeželja, se je vsaj v nemško govorečem alpskem prostoru šele začela.