Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Raznolika edinstvenost Alp

01.03.2004 / CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Alpska identiteta obstaja. Srečali smo jo v Rimu, Parizu, Berlinu, na Dunaju, v Ljubljani in Vaduzu. Alpski prebivalec je simpatičen človek, ki ima rad krave, tudi avtomobile. Alpska identiteta obstaja samo v množini. Srečali smo jo v Valfurvi, Miévillu, Guillestru, Bovcu, Brandbergu, Planknu in Krünu. Alpski prebivalec je uradnik, uslužbenec, delavec, odvetnik. Je domačin ali pa prihaja iz Afrike, Azije, Amerike. Počitnice preživlja z družino v Sredozemlju.
Alpe so prostor, ki ga prepredajo meje posameznih držav. Nacionalna država goji mit, da so državne meje naravne meje, zgodovina pa nas uči, da so državne meje tiste brazgotine, ki so nastale z oboroženimi konflikti. Rougemont je kot primer navedel Evropo po drugi svetovni vojni. Da bi lahko Alpe uveljavile svoje prednosti, bo treba čez vse te "ovire" položiti mostove: ljudje morajo vedeti, kaj se dogaja "na drugi strani".

Kulturna raznovrstnost kot prednost
Alpska identiteta temelji na raznovrstnosti. Alpe zaznamujejo tri velike kulture - latinska, germanska in slovanska - ter osrednji štirje jeziki. Edini skupni "jezik" Alp je Alpska konvencija, pogodba, ki si prizadeva, da bi alpski prostor imel skupno prihodnost, pri čemer bi bili upoštevani njegovi viri in posebnosti.
Alpski proces je nastal iz nejasnega zavedanja, da je to, kar združuje alpske regije, močnejše kot to, kar jih ločuje. S primerjanjem različnih kultur, starih in sodobnih, nastajajo v politiki in gospodarstvu nove ideje. Raznovrstnost kulture ima nenadomestljivo vrednost, saj je vsaka kultura vir izkušenj, zgodovine in idej. V dialogu kultur o skupni prihodnosti so povzete prednosti vsakega posameznika. Na teh področjih bo mogoče doseči dodatno vrednost.
Razprave v organih Alpske konvencije dokazujejo celovitost teh procesov. Proces, v katerem bi interesi alpskega prostora imeli prednost pred nacionalnimi interesi, je šele v svoji začetni fazi.

Ne preteklost, prihodnost nas združuje!
Nacionalna država je svojo enotnost pogosto gradila na skupni preteklosti, ki je povezana z gospodarskimi in oboroženi konflikti. Skupne politične in kulturne preteklosti Alp na območju veljavnosti Alpske konvencije ne poznamo. Danes smo na začetku procesa, ki je usmerjen v prihodnost. Alpska konvencija določa njegov okvir in daje regijam v alpskem prostoru skupno perspektivo za inteligenten razvoj z upoštevanjem kulturnega, družbenega, okoljskega in gospodarskega vidika. Kot prožen instrument se tako Alpska konvencija umešča med nacionalne države in Evropsko unijo.
Kulturna izmenjava mora imeti prednost pred povezavami v politiki in gospodarstvu. Brez teh ni mogoče vzpostaviti temeljev za razumevanje in sodelovanje. Izkušnje, ki se navezujejo na Alpsko konvencijo, omrežja občin in mest, zavarovana območja, znanost in nevladne organizacije, kažejo naslednje: uspeh je popolnoma odvisen od tega, ali obstaja pripravljenost razumeti kulturo partnerjev iz drugih regij, s katerimi se razvija skupni projekt.

Stopnja prepoznavnosti Alp
Na ravni posameznika alpska identiteta še ne obstaja. Obstaja pa v Evropi visoka stopnja prepoznavnosti in izdelana podoba o Alpah in alpskih prebivalcih. Ne da bi želeli soditi o izvoru te podobe, lahko izhajamo iz tega, da moramo ta dejstva upoštevati. In da lahko ta dejstva postanejo instrument, s pomočjo katerega si bodo Alpe utrdile svoj položaj na politični in gospodarski šahovnici Evrope.
Velika prepoznavnost alpskega sveta ter raba njenega kulturnega potenciala bosta temu prostoru dolgoročno zagotovili gospodarske prednosti. In to še toliko bolj, kolikor bolj intenzivno sta v ta proces vključena družba in okolje.