Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Alpska mesta zahtevajo omejitev hitrosti na 30 km/h

17.09.2013 / Verein Alpenstadt des Jahres
Društvo Alpsko mesto leta podpira evropsko državljansko pobudo "30 km/h - ljudem prijazna ulica", pri kateri gre predvsem za večjo varnost v prometu, varstvo okolja in več možnosti samostojnega odločanja za občine.
Image caption:
Omejitev hitrosti na 30 km/h je še en v vrsti primerov, kako z upočasnitvijo prometa zagotoviti kakovostnejše življenje. © Martti Tulenheimo / flickr.com
Omejitev hitrosti na 30 km/h naj bi v vseh naseljih postala standard, omejitev hitrosti na 50 km/h pa bi veljala le za izbrane ceste, se glasi zahteva evropske državljanske pobude "30 km/h - ljudem prijazna ulica". Društvo Alpsko mesto leta pobudo podpira, saj ta obljublja večjo varnost v prometu za vse udeležence, obenem pa prispeva k varstvu podnebja in širi manevrski prostor lokalnih skupnosti.

Omejitev hitrosti na 30 km/h za varstvo podnebja in samostojno sprejemanje odločitev
Varstvo podnebja ima v mreži alpskih mest pomembno vlogo: društvo tako podpira konvencijo županov in sodeluje v projektu EU Alpstar, v okviru katerega prispeva k razvoju Alp na poti v podnebno nevtralno regijo. Nov ukrep, ki bi zagotavljal učinkovito varstvo podnebja, pa bi bila omejitev hitrosti na 30 km/h v središčih mest: kolesarjenje bi posledično pritegnilo več ljudi, potniki v avtobusih bi prišli na cilj ravno tako hitro kot vozniki avtomobilov, občine bi morale v kolesarske poti vložiti manj sredstev. Počasna vožnja pomeni tudi več prostora za trajnostno mobilnost, to pa izboljšuje kakovost življenja. Kot primer lahko omenimo avstrijski Gradec, kjer so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja uvedli splošno omejitev hitrosti na 30 km/h, izjema so le glavne prometnice. Obremenitve zraka z emisijami NOx v stanovanjskih območjih so se zmanjšale za 24 odstotkov.
Sicer pa se z uvedbo omejitve hitrosti na 30 km/h spreminja tudi izvajanje dotedanje prakse: občine bi morale določiti le še manjše število cest, kjer bi veljala in bila mogoča omejitev hitrosti, same bi lahko odločale o posameznih cestnih odsekih. Doslej je bila prav regionalna ali nacionalna zakonodaja posamezne države pogostokrat precejšnja ovira pri uvajanju omejitve hitrosti na 30 km/h in območij mešanega prometa.

Zgledujmo se po Parizu, Londonu in Herisauu
Evropski metropoli, Pariz in London, sta letos občutno povečali število t. i. con 30. Uvedbo ukrepa sta utemeljili z večjo varnostjo in kakovostnejšim življenjem meščanov in meščank: Pariz je povečal število con, kjer je hitrost omejena na 30 km/h, s 70 na 100, kar pomeni 37 odstotkov cestnega omrežja, v Londonu pa naj bi omejitev hitrosti na 30 km/h do leta 2020 začela veljati v vseh stanovanjskih območjih kot tudi na ulicah, kjer so nakupovalni centri oz. trgovine.
A tak koncept ni zaživel le v velikih mestih, saj koncept, ki predvideva območja z omejeno hitrostjo na 30 km/h (Tempo-30) in območja mešanega prometa (Begegnunszone), že od leta 2008 poznajo v švicarskem Herisauu, alpskem mestu leta 2003, kjer so uvedli že sedem tovrstnih območij, zadnje območje je bilo uvedeno julija letos. Herisau pri tem izhaja iz pobude 15.600 prebivalcev in to uspešno: prebivalci namreč vedno znova poudarjajo in tudi zahtevajo kakovostnejše življenje in bivanje v mestu. Meritve hitrosti so že pokazale, da se vozniki osebnih avtomobilov in motornih koles z ukrepom večinoma strinjajo.
Državljani Evropske unije lahko pobudo podpišejo še vse do srede novembra 2013. Če bodo predlagatelji uspeli zbrati milijon podpisov podpore, bo morala Evropska komisija začeti zakonodajni postopek za ustrezno rešitev predlagane pobude.

Več informacij: https://30kmh.eu/oct-web-public/?lang=sl, http://de.30kmh.eu/uber-die-initiative (de), www.tagblatt.ch/ostschweiz/kantonappenzell (de)