Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Mikrofon podnebju

28.10.2021
V zadnjih letih se vse intenzivneje soočamo s posledicami podnebne krize. Podnebni cilji Slovenije so jasni, doseči želimo ogljično nevtralnost do leta 2050. Cilj bomo dosegli z ambicioznimi ukrepi, a tveganje za dosego ciljev ostaja. Za uspešno reševanje podnebnih izzivov namreč potrebujemo ustrezno usposobljenost in ozaveščenost (bodočih) odločevalcev, strokovnjakov in posameznikov
Image caption:

Na Mednarodnem raziskovalnem študentskem taboru  Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za komuniciranje podnebnih sprememb, ki je potekal med 22.-24. 10. 2021 na Filozofski fakulteti UL, smo zato želeli udeležence opolnomočiti za naslavljanje strokovnih-kariernih-družbenih izzivov, s katerimi se bodo soočali zaradi posledic podnebne krize.

Študentje so se v treh dneh seznanili z različnimi vidiki podnebnih sprememb – od razumevanja samih fizikalnih procesov podnebnih sprememb, oblikovanja in uveljavljanja podnebnih politik in strategij, raziskovalnih metodologij in orodij odločanja do vključevanja gospodarstva, odločevalcev ter civilne družbe v izvajanje ukrepov za blaženje in prilagajanje ter komunikacije podnebnih sprememb.

»O podnebnih spremembah razmišljam vsak dan, saj namreč vse bolj postajajo neobhodno dejstvo. Na taboru sem prejela nujne strokovne perspektive za spoprijemanje z njimi – tako z družboslovnega kot naravoslovnega vidika.« pravi absolventka etnologije in kulturne antropologije ter francistike Pia Krampl.

Študentje ugotavljajo, da pomanjkljivo vključevanje javnosti pri načrtovanju in izvajanju ukrepov brez jasnih ciljev in načrtov izvajanja, znižujejo zaupanje družbe v ukrepe in cilje. Nujno je, da pri reševanju podnebne krize presežemo obstoječe prakse ter poskrbimo za vključevanje vseh družbenih skupin in vidikov ter se vseživljenjsko izobražujemo.

Tim Gregorčič, študent geografije iz Mokronoga, pravi: »Zavedam se pomembnosti učinkovite komunikacije znanstvenih dognanj. Kot neprijeten primer pomanjkljivosti veščin komunikacije znanosti izpostavljam trenutno zdravstveno krizo, s podnebnimi izzivi res ne smemo izgubljati časa.«

Uvajanje podnebnih vsebin v slovenski izobraževalni sistem predstavlja poseben izziv, saj so pri oblikovanju izobraževalnih programov visoke šole in fakultete avtonomne. Premošča ga projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Projekt naslavlja problematiko podajanja usklajenih, strokovnih in kakovostnih vsebin, povezanih s podnebnimi spremembami in nizkoogljično družbo v višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programih, krepi kompetence, poglablja povezave med slovenskimi ustanovami višjega in visokega šolstva ter deležniki prehoda v nizkoogljično družbo v Sloveniji in Evropi. 

 

Več o projektu: Mednarodni raziskovalni študentski tabor

Image caption:
shranjeno pod: Podnebne spremembe