"Na alpsko območje še posebej vplivajo antropogene podnebne spremembe," so v prvi številki biltena Alpsko podnebje opozorili direktorji treh vremenskih služb: Nemške meteorološke službe (DWD), avstrijskega Centralnega inštituta za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) ter švicarskega zveznega urada za meteorologijo in klimatologijo (MeteoSwiss). V publikaciji, ki izhaja dvakrat letno, so na podlagi podatkov, kot so jih pridobile omenjene službe, zabeleženi in razvrščeni najpomembnejši vremenski dogodki v vsakokratnem šestmesečnem obdobju. Že iz prve številke biltena, ki je izšla konec leta 2022, jasno izhaja, da so poletni meseci v Alpah vse bolj vroči. V obdobju od maja do avgusta 2022 je bilo za 1,2 do 2,5 °C pretoplo; medtem ko je bil september nekoliko hladnejši od povprečja v letih 1991–2022, pa je bil oktober v številnih krajih najtoplejši od začetka meritev, saj je za 3,8 °C presegal dolgoletno povprečje.

Taleči se ledeniki, posušeni travniki

Posledic podnebnih sprememb ni bilo mogoče spregledati: pozne poletne ture, na katerih že spomladi ni bilo več snega, usodni odlom ledenika na italijanski Marmoladi, pomanjkanje vode v kmetijstvu, hitro širjenje lubadarja. Zelo opazno merilo obsega podnebnih sprememb na območju Alp je tudi krčenje ledenikov, k čemur je pripomogla kombinacija zmanjšane količine padavin, nadpovprečnih temperatur in velike osončenosti. Leto 2022, ko so švicarski ledeniki izgubili 3,2 km³ mase ledu, je bilo podnebno najbolj ekstremno leto od začetka meritev, še pred vročim poletjem leta 2003 – a glede na trenutni trend najverjetneje pri tem ne bo dolgo ostalo.

Viri in nadaljnje informacije:

DWD, MeteoSchweiz, ZAMG, 2022; Alpenklima Sommerbulletin 2022: Klimazustand in den Zentral- und Ostalpen (de), www.meteoschweiz.admin.ch/ueber-uns/medien/medienmitteilungen/2022/12/erster-laenderuebergreifender-bericht-zum-alpenklima.html (de, fr, it)