Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Neznosna lahkotnost pojma "trajnosten"

10.07.2013
Pred tremi stoletji je vodja nekdanjega saškega urada za rudarstvo Hans Carl von Carlowitz prvič uporabil izraz "trajnosten". Dejstvu, da se je ta izraz danes v družbi trdno zasidral, je treba pritrditi z določeno mero skepse.
Image caption:
Hans Carl von Carlowitz (1645-1714) je trajnostnost pojmoval kot spoštljivo in skrbno ravnanje z naravo in njenimi surovinami. © J.H.Janssen / Wikipedia
Politiki in šefi velikih koncernov ta pojem še kako radi uporabljajo čezmerno in zavajujoče, obenem pa v isti sapi dopovedujejo svetu, kako pomembna je za našo prihodnost gospodarska rast. Pa je tak odnos do pojma ‚trajnostnost' sploh še mogoče resno jemati? Če je namen sodobnega pojma trajnostnosti tak, kot je bil opredeljen v pripravah na konferenco v Riu leta 1992, tj. zapustiti potomcem svet, ki bo vreden življenja, potem za ravnanje ljudi prinaša daljnosežne posledice. Glede na trenutno stanje v raziskavah nismo sposobni zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 odstotkov. Poleg tega moramo zaustaviti zaskrbljujočo izgubo naravne raznovrstnosti v Alpah in svetu in se namesto uničevanju posvetiti spodbujanju biotske raznovrstnosti. Glede vseh teh dejstev nas zato ne morejo slepiti tudi olepšane izjave, ki jih o trajnostnosti dajejo predstavniki politike in gospodarstva. Kar potrebujemo, je predana politika, ki bo spodbujala hitro preobrazbo v gospodarstvo, ki bo varčno ravnalo z naravnimi viri; potrebujemo pa tudi pripravljenost nas vseh, da bomo s svojim vsakdanjim ravnanjem tako politiko tudi konkretno podpirali - s številnimi pozitivnimi primeri, v Alpah in drugod po svetu.