Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Sporočila za medije

Koliko je vredna narava?

06.07.2021
Planinski pašniki, ki nas oskrbujejo s pitno vodo in hrano. Drevesa, ki skrbijo za ugodno mikroklimo. Alpska pokrajina, ki na nas deluje zdravilno in pozitivno vpliva na naše počutje. Prve dni julija 2021 je na letni strokovni konferenci CIPRE v italijanskem kraju Biella okoli sto udeležencev in udeleženk iz vseh alpskih držav sodelovalo v razpravi o koristnosti in dragocenosti narave na območju Alp.
Image caption:
Po tem ko je kar nekaj mesecev minilo v znamenju virtualnih dogodkov, se je okoli sto udeležencev letne strokovne konference CIPRE vendarle srečalo v živo. © Stefano Ceretti

»Če z avtomobila odstranjujemo dele, drugega za drugim, potem v določenem trenutku ta ne bo več deloval,« je v svojem predavanju opozoril Riccardo Santolini, ekolog z Univerze v Urbinu/I. »Ravno tako je pri ekosistemih, ki kljub izgubljanju biotske raznovrstnosti še naprej delujejo, vsaj na začetku.« Zdrava tla, čist zrak in pitna voda so ekosistemske storitve življenjskega pomena za blaginjo ljudi, lahko bi jim rekli skupno dobro. Prav gorske regije pa so tiste, ki te storitve zagotavljajo. Da so te pomembne tudi z medicinskega vidika, je pojasnil Arnulf Hartl, vodja Inštituta za biomedicino na zasebni medicinski fakulteti Paracelsus v Salzburgu/A, in dejal, da se naš, tj. alpski prostor kot otok dviga iz morja prašnih delcev; slapovi blagodejno vplivajo na alergije in astmo, pohodništvo na depresijo, koncept ekspozoma preprečuje imunološka obolenja. Poleg tega številne študije kažejo, kako velik potencial za preventivno in kurativno delovanje ter rehabilitacijo obolenj, povezanih z mestnim okoljem, ponuja prav alpski prostor, je poudaril Hartl.

Barvni krompir in zelena mesta

»Pod drevesom je temperatura nižja za štiri do šest stopinj,« je dejala Madeleine Rohrer iz projekta Verdevale in t. i. green spaces predstavila kot inovativno in digitalno rešitev za učinkovit sistem vzdrževanja urbanih zelenih površin v italijanskem Bolzanu in švicarskem Luganu. »Na podlagi podatkov o številu, lokaciji in stanju zelenih površin, ki so v lasti občine, lahko slednje bolje upravljamo, tako pa tudi prispevamo k boljšemu počutju v mestu.« Laura Secco, profesorica na Univerzi v Padovi/I, je na primeru Forest Stewardship Council (FSC) ponazorila vlogo mednarodnih postopkov certificiranja ekosistemskih storitev, a hkrati opozorila, da gre za koncept, ki je deležen tudi kritike. Beseda je tekla tudi o barvnem krompirju in kostanju, vinogradništvu, pašnem gospodarstvu – konference so se namreč udeležili tudi kmetje iz domače regije v okolici Bielle in spregovorili o svojih izkušnjah, ki so jih pridobili v alpskem vsakdanu. Predstavniki občin pa so na okrogli mizi razpravljali o problematiki območij varstva narave v Bellunu/I, vključevanja mladih v procese odločanja v Tolminu/SLO, ukrepih za umirjanje prometa na območju Chamonixa/F, pojasnili pa so tudi, kako si prizadevajo, da bi njihova mesta postala prijetnejša za bivanje in prijaznejša za prebivalce.

Med ekologijo in ekonomijo

Ekonomski jezik ekosistemskih storitev deluje odtujeno, je opozorila Bianca Elzenbaumer, sopredsednica CIPRE International, ki je ob tem prepričana, da bi bilo s strateškega vidika svet smiselno opisovati skozi očala ekosistemskih storitev, saj bi bilo potem mogoče govoriti v enem jeziku, ki ga bosta razumela tako politika kot gospodarstvo. Da je model vedno le del celote, je poudarila tudi Vanda Bonardo, predsednica CIPRE Italija, in dejala, da gre kljub temu za pomemben instrument, na podlagi katerega bo mogoče na novo ovrednotiti odnos do narave. Ekološki preobrat bo uresničljiv le, če se bo gospodarstvo osredotočalo na doseganje visoke ekološke kakovosti, obnovo, ohranitev in krepitev vrednosti naravnih virov – s takim pristopom bomo vzpostavili povezavo med ekologijo in ekonomijo. Andreas Muhar z Univerze za naravne vire in uporabne življenjske vede na Dunaju/A, tudi član Posvetovalnega odbora (Sounding Board) CIPRE International, je koncept ekosistemskih storitev označil za enega številnih v aktualni politični razpravi in opozoril, da bi, če želimo ljudi spodbuditi k aktivnemu prizadevanju za udejanjanje trajnostnega razvoja in varstva narave, nujno potrebovali zgodbe, ki bodo ustvarile čustveno navezanost. Kot je pojasnila Serena Arduino, sopredsednica CIPRE International, lahko k ohranitvi biotske raznovrstnosti na globalni ravni kakor tudi k obnovitvi ekosistemov pomembno pripomorejo prav Alpe, zato bo CIPRA javnost tudi v prihodnje seznanjala s primeri dobre prakse in spodbujala razpravo.

Program je zaokrožila javna prireditev, na kateri so italijanski Bielli slavnostno podelili naziv Alpsko mesto leta 2021. V okviru konference je v živo potekalo tudi srečanje udeležencev mladinskega projekta Re.sources, ki se na temo osebnih in alpskih virov izvaja pod okriljem CIPRE in s finančno podporo programa Erasmus+. CIPRA Italija in CIPRA International sta letno konferenco organizirali s podporo Mestne občine Biella, društva Alpsko mesto leta in fundacije Cassa di Risparmio di Biella.

CIPRA ima novo dvojno vodstvo

Bianca Elzenbaumer in Serena Arduino sta skupaj prevzeli funkcijo predsednice CIPRE International. Nasledili sta Katharino Conradin, ki je to funkcijo opravljala skoraj sedem let. Na skupščini delegatov in delegatk CIPRE, ki je potekala 1. julija 2021, sta bili Italijanki soglasno izvoljeni. Prvič od ustanovitve leta 1952 se je zgodilo, da sta vodilni osebi CIPRE International postali ženski!

 

Za vprašanja vam je na voljo:

Veronika Hribernik, sodelavka za odnose z javnostmi, +423 237 53 01, [email protected]