Krema z zbrincem in pečenim koromačem ali ticinska loto rižota z bučo. V nekdanjem kapucinskem samostanu v švicarskem Stansu bomo na jedilnem listu odkrili tradicionalne jedi iz centralne Švice, organizirajo pa tudi tečaje, ki obsegajo najrazličnejše kulinarične vsebine, ki segajo od priprave tradicionalnih klobas do alpskega zeliščarstva. Udeleženci tečajev pa ne pridobijo le kulinaričnega znanja in veščin, temveč se lahko tudi sami preizkusijo v pripravi jedi. Ustanovitev centra Culinarium Alpinum je ideja Dominika Flammerja, avtorja knjige Kulinarična dediščina Alp, ki je prepričan, da se v pristni regionalni kulinariki skriva velik potencial za destinacijski turizem: »Le če bodo v verigi ustvarjanja kulinarične dodane vrednosti sodelovali vsi partnerji, bomo to vrednost uspeli ustvariti za kmetijstvo, gastronomijo in hotelirstvo kakor tudi za celoten turistični sektor.« Za podobno pot so se odločili v hotelu Alpenblick v švicarskem Safientalu, kjer želijo postati eksperimentalni in življenjski prostor alpske prehranske kulture. Alpski FoodLab naj bi tako v prihodnje začel raziskovati surovine lokalnega izvora in okoliškim kmetom zagotavljal prostor in možnosti za plemenitenje, pakiranje in hrambo živil.

Odporna na krize: kulinarična dediščina alpskega prostora 

Kot nas uči koronakriza, visokokakovostna hrana domačega izvora ni sama sebi namen. »Ko se zgodi kaj tako obsežnega, kot je pandemija, industrijska proizvodnja hrane ni zajamčena,« opozarja Cassiano Luminati, ki je v letih 2016–2019 vodil projekt AlpFoodWay. »Pokazalo se je tudi, kako odporen je alpski prostor.« V okviru projekta je 14 partnerskih organizacij iz šestih alpskih držav pripravilo interaktivni zemljevid, ki prikazuje 150 kulinaričnih praks z alpskega območja, od vzreje soške postrvi v slovenski dolini Soče do nasadov kostanja v dolini Valsugana. Udeleženci so oblikovali vizijo in listino alpske prehranske dediščine. Kot je pojasnil Luminati, pri tem ni mišljen alpski muzej, temveč mlada generacija, ki danes živi in dela na območju Alp. Po Luminatijevih besedah gre za več kot samo prehransko dediščino posamezne doline ali njegove domače regije: »Pomembno je, katere vrednote si med seboj delimo na območju Alp.« Po izteku projekta AlpFoodWay naj bi dosegli mednarodno priznanje alpske prehranske dediščine za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Uvrstitev na seznam je lahko dobro izhodišče za politične odločevalce in za skupnosti, ki jih je treba ohraniti in obnoviti.

Viri in nadaljnje informacije:

punkt4.info/die-ausgaben/details/news/culinarium-alpinum-nimmt-betrieb-auf/punkt4-edition-name/zukunft-wirtschaft/punkt4-edition-section/17559/punkt4-date/19-08-2020.html (de), www.htr.ch/story/tenna-plant-ein-berghotel-fuer-kulinarische-und-kuenstlerische-innovationen-24652.html (de), alpfoodway.eu/home/slovenian

Intervju s Cassianom Luminatijem za CIPRIN podkast: