Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Pogovor z Norbertom Lantschnerjem, direktorjem agencije KlimaHaus/CasaClima iz Bolzana/I "Najčistejša energija je tista, ki je ne potrebujemo"

03.08.2009 / cc.alps
Bolzanska agencija KlimaHaus/CasaClima je za svoje delovanje na področju varčevanja z energijo prejela eno od sedmih nagrad natečaja, ki ga je CIPRA pripravila v okviru projekta cc.alps. O tem smo se na naši konferenci Trezna glava v topli gredi pogovarjali z direktorjem agencije Norbertom Lantschnerjem.
Norbert Lantschner, direktor bolzanske agencije KlimaHaus/CasaClima.
Image caption:
Norbert Lantschner, direktor bolzanske agencije KlimaHaus/CasaClima. © CIPRA International
Stavba nekdanje pošte v Bolzanu iz leta 1954 je prvi javni objekt v Italiji, ki so ga obnovili v pasivnem standardu (kategorija KlimaHaus Gold).
Image caption:
Stavba nekdanje pošte v Bolzanu iz leta 1954 je prvi javni objekt v Italiji, ki so ga obnovili v pasivnem standardu (kategorija KlimaHaus Gold). © LudwigThalheimer
Intervju, ki ga je vodil Stefan Arlanch iz CIPRE International, si lahko v celoti ogledate na www.cipra.org/de/climalp/lantschner.
G. Norbert Lantschner, kakšno je poslanstvo agencije KlimaHaus/CasaClima?

Z agencijo poskušamo v praksi uresničevati naše osrednje načelo, ki pravi, da je najčistejša energija tista, ki je ne potrebujemo. če pomislimo, da se skorajda polovica svetovne porabe energije steka v zgradbe, potem vemo, kako moramo ukrepati na tem področju. Z energijskega vidika moramo najprej obnoviti zgradbe, zgrajene v povojnem obdobju, in zgraditi nove. To bo v naslednjih letih odprlo gigantsko področje dela.
Kateri so bili največji izzivi za agencijo KlimaHaus?
KlimaHaus je nastala iz ideje, da bi zapolnili vrzel med visoko ravnijo znanja in razpoložljivimi tehnologijami ter primanjkljajem, ki nastaja pri trgovanju. Izziv naše agencije je bil prav v premostitvi takih težav. Obenem smo za eno mizo poskusili posesti vse deležnike, kot so planerji, obrtniki, gradbena podjetja, javni sektor in seveda ljudje, ki bodo v teh hišah živeli. In tako nam je v kratkem času uspelo spremeniti način gradnje, saj je sedaj v središču pozornosti človek. To po-meni, da mora tisti, ki gradi hišo ali jo obnavlja, dobiti vso podporo, da bo lahko dosegel visok kakovostni standard, tj. visoko raven bivalnega ugodja, najmanjšo porabo energije ter seveda varstvo okolja in podnebja.
CasaClima je kot nagrajeni projekt v okviru natečaja CIPRE cc.alps prejel denarno nagrado v višini 10.000 EUR. Kaj boste storili z nagrado?
Z nagrado želimo naše bogate izkušnje posredovati tudi drugim. Konkreten primer: v Sloveniji ravnokar pomagamo realizirati enega od projektov s pomočjo naših ključnih idej o varčevanju energije. Kajti če želimo obvladati podnebno krizo, moramo delovati globalno. Treba je torej pridobiti čim več deležnikov, ki bodo sodelovali v tem procesu.
Kako ocenjujete možnosti prenosa znanja in izkušenj tudi znotraj Italije?
Že sedaj izvajamo projekte v Furlaniji-Julijski krajini. čisto konkretno tudi v Sondriu, kjer se je začelo sedem projektov na podlagi ideje CasaClima. Italija je trenutno v EU na zadnjem mestu, kar zadeva zmanjševanje količine izpustov CO2 in energetsko odvisnost. Tukaj se ponuja čudovito področje delovanja - obnova stavb, novogradnje. V nekaterih italijanskih regijah že obstajajo aktivnosti, s katerimi se začenja proces CasaClima.
Za konec še vprašanje: kje vidite prihodnost na področju gradenj?
Prvi korak je maksimiranje energijske učinkovitosti. Drugi korak se glasi: hiše je treba graditi usklajeno z zahtevami okolja. Ni pomemben samo rezultat, da objekt potrebuje malo energije ali je sploh ne potrebuje, temveč tudi to, kako ta rezultat dosežemo. In tretjič, razjasniti je treba, kje se bo ta objekt gradil, saj verjetno ni najbolj smiselno, če bo ničenergijska hiša stala sredi hriba, njeni stanovalci pa se bodo vsakodnevno morali voziti s terenskimi vozili, da bodo prišli na delovno mesto. Zato se zlasti v alpskem prostoru postavlja vprašanje prostora kot vira, ki od nas zahteva izredno varčno ravnanje. In tudi tukaj bomo morali najbrž spremeniti naš način razmišljanja, ko dopuščamo razvoj, kjer je turizem pogosto glavni vir dohodka. Torej kakšen je naš odnos do turističnih objektov, pri katerih je uporaba prostora kar najbolj intenzivna.