Leta 2001 je ukrajinska vlada zaprosila Evropski regijski urad programa ZN za okolje (UNEP) za pomoč pri izdelavi sporazuma o varstvu Karpatov po zgledu Alpske konvencije. Leto pozneje je na pobudo takratnega italijanskega okoljskega ministra in predsednika Alpske konvencije prišlo do sodelovanja med alpskimi in karpatskimi državami. Sledile so štiri ministrske konference alpskih in karpatskih držav, predno je bil na peti v Kijevu podpisan omenjeni večstranski sporazum o čezmejnem usklajevanju zaščitnih ukrepov na območju Karpatov. Karpatsko konvencijo so doslej ratificirale naslednje države: Þeška, Madžarska, Poljska, Romunija, Srbija, Slovaška in Ukrajina. Izvajanje Karpatske konvencije spodbuja sekretariat konvencije. Trenutno je to nalogo prevzel začasni sekretariat UNEP na Dunaju. Konvencija se financira s prispevki držav podpisnic.
Cilji Karpatske konvencije so podobni ciljem Alpske konvencije; k njim prištevamo varstvo in trajnostno rabo pokrajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti, usklajeno urejanje prostora na obmejnih območjih, integrirano upravljanje vodnih virov in rečnih korit, razvoj trajnostne prometne infrastrukture, spodbujanje trajnostnega turizma, povečanje okoljske zavesti v industriji in energetiki ter ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnega znanja.

Vir: Alpe na odru, št. 95 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4586)