Ljudje si že desetletja prizadevajo za trajnostno oblikovanje Alp kot življenjskega in gospodarskega prostora. Dokaz za to je Alpska konvencija, ki je kot edinstven instrument za transnacionalno sodelovanje lahko dobra podlaga makroregionalni strategiji za območje Alp, o kateri trenutno poteka razprava. Ta potencial morajo zdaj pokazati odgovorni znotraj in zunaj alpskega prostora. CIPRA v svojem stališču predstavlja kako in pod kakšnimi pogoji bi alpska makroregija lahko uspešno delovala.
V smislu mednarodno priznanega pravnega akta Alpska konvencija opisuje ekološke, ekonomske in socialne standarde. Regije znotraj in zunaj alpskega prostora na ta način črpajo predloge za obvladovanje lastnih problemov. Prav tako bodo morali odgovorni pri Alpski konvenciji tudi verodostojno izkazati koristnost omenjenih standardov za ljudi in naravo.
Protokoli o izvajanju Alpske konvencije so rezultat pogajalskega procesa, v katerem so enakopravno sodelovale vse alpske države, to enakopravnost pa morajo akterji v Alpah in Alpski konvenciji sedaj uveljaviti tudi v odnosu do pogajalskih partnerjev znotraj alpske makroregije. Pri tem se lahko učijo iz napak: Alpska konvencija bi namreč danes imela precej večjo moč vplivanja, če bi bili v proces njenega nastanka bolje vključeni lokalni in regionalni akterji. Z razpravo o makroregionalni strategiji za območje Alp se tako ponuja priložnost nadoknaditi zamujeno, obenem pa je to tudi priložnost za prenovitev Alpske konvencije.
CIPRA-Stališče: www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-international